Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 be in glasovi ženskega lirskega subjekta, ki so prepričljivo tematizirali izkušnje ljubez enskega dialoga z drugim spolom. V lirski izpovedi ni bila tako prepričljivo izpovedna kot Vida Jeraj, gotovo pa je med pesnicami najpogumneje zapisovala erotično željo. Njena intimna poezija je obetala eno najbolj zanimivih ljubezenskih pesmi v slovenski 4 kulturi, a je zaradi patriarhalnih omejitev hitro padla v pozabo. 2 Ljubezenski glasovi v »ženski« moderni Naše postmoderno razumevanje moderne se je temeljito spremenilo prav v smislu samega fenomena, saj nas zanimajo tudi pesnice v tem obdobju. Prav v obdobju moder ne so se pojavile prve slovenske lirične pesnice z avtentičnimi poetikami (gl. tudi Žerjal Pavlin 2017: 53–65). Prodor intimizma in modne ljubezenske tematike zasledimo že v prvih začetkih slovenske moderne in temu trendu so sledile tudi mlade pesnice. Nastop pesnic Irena Novak Popov (2004: 186) označi kot zgodbo »o vzpostavljanju ženske identitete in iskanju njej ustreznega pesniškega jezika, zgodbo o ženskem načinu zazna vanja, opazovanja, doživljanja in razmišljanja o sebi in svetu.« Prelom stoletja so zaznamovala tesnobno in travmatično doživljanje ljubezni in spolnosti ter tudi pisanje o tej temi. Sociolog Anthony Giddens poudarja, da so se osupljive spremembe v dojemanju ženske spolnosti in erotike začele v obdobju moder nizma, ko je romantična ljubezen v spreminjajoči se družbi dobila posebno mesto. Ljubezenska zgodba v tem času postane individualizirana in osebna (Giddens 1992: 40–41). Prodor romantične ljubezni kot ključne teme v literaturi lahko opazimo tudi v poeziji slovenskih pesnic na prelomu stoletja. Rita Felski (1995: 9–10) opozarja, da so se pisateljice v obdobju fin de siècla, zlasti v danih družbenozgodovinskih razmerah, začele eksplicitno in revolucionarno izražati. Po njenem mnenju je tudi v obdobju modernizma kategorija spola glavna metafora, okoli katere se oblikuje razumevanje zgodovinskega časa. Podobno Agatha Schwartz (2008: 2) v knjigi o avstroogrskih pisa teljicah poudarja, da je bilo pozno 19. stoletje in začetek 20. nedvomno eno najbolj fascinantnih kulturnih in literarnih obdobij v zgodovini srednje Evrope. Obstajali so trije glavni vidiki modernosti fin de siècla: prisotnost močnih in organiziranih ženskih gibanj, pa tudi pojav značilne generacije pisateljic. Podobno lahko trdimo tudi za pesni ce in pisateljice v reviji Slovenka. Podobno kot njeni predhodniki je Kristina Šuler začela pisati v tradicionalni formi in na začetku prav tako jezik in slog prilagajala konvencionalnim predstavam iz 19. sto letja. Začenjala je s pesmimi o naravi in domoljubnimi pesmimi, pozneje se je izobliko vala v pesnico ljubezenske lirike. Njena avtorska identiteta je ostajala še sramežljivo 5 v ozadju, podpisovala se je samo z ženskim imenom in tako spretno skrivala svojo 4 Izid njene pesniške zbirke so onemogočile nesrečne okoliščine: najprej jo je pred prvo svetovno vojno poizkušal izdati Ivan Lah, izdajo urednice Marje Boršnik je v šestdesetih letih 20. stoletja preprečila pesničina smrt (Cesar 2008:100–101). 5 Kristina Šuler se je podpisovala kot Kristina ali Gorska in tako kot ostale avtorice uspešno skri vala svojo identiteto. Objavljala je tudi v drugih slovenskih časopisih: Ljubljanski zvon, Dom in svet, Planinski vestnik, Slovenec, Slovenski gospodar, Slovenska gospodinja, Slovenski narod in pozneje tudi v časopisih Slovan, Domači prijatelj in Ženski svet. 137