Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 stopnjuje z neutemeljenimi, lažnimi obtožbami: »Rjovim, medved, rjovim!! Razpištolila sem se! Mišjak mi je pojedel največji oreh!« in preide iz besedne v fizično agresivnost: »Razneslo me bo! Res sem besna!« zavpije in »steče [...] na medvedovo kosmato glavo do smrčka in mu začne deliti klofute«, kar je tudi vizualno podkrepljeno s položajem njunih teles, gestikulacijo rok, mimiko obrazov in prestrašenimi živalmi (lisički, zajček, sovica, hrošček), ki skrite za drevesi spremljajo dogodek. Kompleksnost čustev, zlasti jeze, je v jeziku pogosto izražena posredno, z metaforami, ki so, kot piše Zorman (2017), vseprisotne v dojemanju in ubesedovanju sveta. Miška je tudi po nesprejemlji vem, agresivnem vedenju do medveda še vedno srdita: »Še vedno imam občutek, da mi bo odneslo pokrovko!« Razkačena steče k drevesu in ga brca, obenem pa se sprašuje, ali jo bo morda »ta grozni občutek zapustil«, če zgrabi kamen in ga z vso močjo zabriše čez smreke. Ob opisih nenadzorovanih dejanj, ki jih miška izraža v obliki fizične agre sivnosti (klofuta, brca in se trudi z vso silo vreči kamen), je začutiti, da ji prijatelji prav zaprav sploh ne pomagajo, ampak z infantilnimi odzivi dodatno podžigajo njeno jezo: »‘Apčih, miška, veter delaš!’ se zasmeji medved«, bukev zašelesti, naj takoj preneha, saj jo njene brce žgečkajo, kamen pa trmari in se dela težkega, da ga miška ne more pre makniti, kar občuti kot dodatno nemoč, ki jo cepetaje stopnjuje z grožnjami: »Oooo, kaj naj naredim! […] Vse bolj sem razkurjena! Temu tatinskemu mišjaku bom ... bom ...« Jezo miški na ustrezen, sprejemljiv način pomaga obvladati šele vrana, ki ji predla ga, naj trikrat globoko vdihne in nato šteje od deset nazaj. Med štetjem se miška umiri, silen, neprijeten občutek jeze, ki ga je občutila v telesu, pa izpuhti. Vrani se zahvali, medvedu, bukvi in kamnu pa opraviči. Po Hudoklin (Kermauner, Krhin 2023: 26–27) je v ozadju jeze navadno tudi občutek krivice oz. nerazumevanje situacij, strah ali žalost. Miškino spremenjeno izraznost na fiziološki, vedenjski in telesni ravni zaznamo tudi v ilustraciji. Sproščena drža, s spuščeno glavo (in ušesom) nakazuje obžalovanje in sram, prikaz čustev na verbalni ravni pa je tudi v zaključku pravljice izražen metaforično: »Nisem hotela, pa me je jeza čisto premagala« in »bi skoraj premikastila mišjaka, če bi ga dobila v pest«. Sprva veselo, polno pričakovanja in malce zaskrbljeno miško spremljamo skozi silovite in razdiralne občutke jeze, ki se je pojavila kot odziv na zunanji dražljaj in stopnjevala intenziteto čustva od blažje razdraženosti, vznemirjenosti, intenzivnega besa in razjarjenosti do fizične agresivnosti. Pravljica se konča z rojstnodnevnim praznova njem, ki so ga miški pripravili prijatelji (mišjak, veverica, medved, žolna, vrana, hrošč ka, pikapolonica in jež) in jo razveselili z borovničevo torto, na kateri je bil velikanski oreh, ilustracija pa upodablja, tako Zajc (2022), vitalistični optimizem s čudovito podo bo sožitja v skupnosti. Čustva (oz. čustveni odnos do poimenovanega) se na verbalni ravni pogosto razo devajo s čustveno obarvanimi, ekspresivnimi besedami. Negativna oz. neprijetna čustva so na jezikovni ravni izražena s slabšalnimi besedami, zmerjavkami in psovkami, nizki mi besedami, kletvicami, tudi z ironičnimi besedami, čustveno vrednost pa imata sploh metaforična in metonimična raba besed (Toporišič 2004: 125). 13