Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Kako se počutiš danes? Da si lahko zastavi to vprašanje in zna nanj tudi odgovoriti, je pri otroku ena ključnih razvojnih stopenj (Kompare idr. 2012), ki je pomembna tudi za vzdrževanje dobrih odnosov, uspešno učenje in dobro duševno zdravje. Otrok, ki se ne nauči predelovati in obdelovati svojih čustev, lahko v čustvenem razvoju obstane in ima pozneje težave pri soočanju z vsakodnevnimi izzivi. Psihologi razlikujejo temeljna (osnovna) in kompleksna čustva (Kompare idr. 2012). Večina med temeljna čustva uvršča strah, jezo, veselje, žalost, gnus in presene čenje. Od drugih se razlikujejo po tem, da so prirojena in so tudi zelo koristna, saj nas pripravijo, da se najbolje odzovemo v situacijah, ki so za nas pomembne. Kompleksna (sestavljena) čustva, kot so ljubezen, sovraštvo, ponos, zavist in krivda, se pojavijo kasneje in so bolj odvisna od družbenokulturnih vplivov. Strah velja za prilagojen odziv, če se pojavlja na primernem mestu in v primernem času. Nekatere strahove vzbudijo otrokove resnične izkušnje: glasni zvoki, ločitve star šev, tema, neprijetni dogodki, posnemanje staršev, ki se bojijo, gledanje grozljivih tele vizijskih oddaj, bujna domišljija (Kavčič, Fekonja 2009: 337). Otrok strah doživlja, kadar oceni, da je ogroženo nekaj, kar je zanj pomembno. Jeza je čustvo, ki izvira iz frustracije, ko otrok ugotovi, da prihaja do razhajanja med tem, kar naj bi se po njego vem moralo zgoditi in kar se dejansko dogaja. Jeza ima lahko pozitiven pomen, saj lahko predstavlja motivacijo za premagovanje ovir, po drugi strani pa lahko vodi do konflikta ali nasilja (Kavčič, Fekonja 2009: 337). Jezo otrok doživlja, kadar oceni, da nekdo ali nekaj neupravičeno ogroža pomembne cilje, želje in vrednote. Otrok se vese li pomembnih dogodkov, daril, sodelovanja v različnih dejavnostih z drugimi, kajti čustvo veselja igra pomembno vlogo v njegovem socialnem prilagajanju in prispeva k prijetni klimi v skupini. To je pozitivno čustvo, ki navdaja z energijo. Veselje otrok doživlja takrat, ko oceni, da je dosežen pomemben cilj ali uresničena pomembna želja ali vrednota. Tako kot strah in jeza je tudi žalost negativno čustvo, ki se pojavlja kot odziv na neprijetne življenjske dogodke. Okoliščin, v katerih je nastala, ne moremo spremeniti, zanjo je značilna vdanost. Žalost doživlja, kadar oceni, da je dokončno izgu bil nekaj pomembnega (predvsem ob izgubi ljubljene osebe ali objekta), in lahko preide v depresijo, obup ali jezo (Kompare idr. 2012: 94). O žalosti poglobljeno piše Pezdirc Bartol (2024), ki temeljito razišče, kako slikanice verbalno ali vizualno izražajo žalost ter kako lahko otroku pomagajo to čustvo prepoznati in izraziti. Ljubezen spada med kompleksna čustva in je v slikanicah za otroke manj prisotna. Otrok jo doživlja v odno su do ljudi, ki jih pozitivno vrednoti in ocenjuje kot sestavni del njegovega intimnega sveta. V ljubezni se zbliža z drugimi, tistimi, ki jim zaupa. Tako se počuti varnega, doživlja mir in je pripravljen ljubezen tudi vračati (Peštaj 2021: 191). 4 Čustva in slikanica Vzgojitelji in starši si zagotovo želijo, da bi imeli otroci vse možnosti, da se v življe nju razvijejo v samostojna in srečna bitja. A vedno ni na voljo potrebnih sredstev, da bi to nalogo lahko izvedli na najboljši možen način, zato so slikanice, ki pomagajo 121