Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 lastne zgodbe. Raziskovalci posebej izpostavljajo pozitiven učinek pripovedovanja zgodb odraslih na izkušnjo učenja ter na spodbujanje socialnega in čustvenega razvoja, sporazumevalnih zmožnosti, zgodnje pismenosti, poslušanja in pripovedovanja, spreje manja drugačnosti in kritičnega mišljenja otrok (Marjanovič Umek idr. 2020). 2 Opredelitev slikanice Slikanica je posebna oblika knjige, ki je sestavljena iz besedila, ilustracije in inte rakcije med njima. »V slikanici je posebej pomembna interakcija med besedilom in ilustracijo, ki s svojo raznolikostjo vpliva na slikanico samo: na njeno zunanjo podobo, razumevanje besedila in ilustracije« (Haramija, Batič 2013: 29). Slikanica ima velik delež ilustracije, ki ga lepo dopolnjuje besedilo kot del ilustracije, kot samostojna stran v knjigi ali v obliki dopolnilnega besedila na ilustraciji (ilustracija dopolnjuje zgodbo; slikopis). V izjemnih primerih govorimo o slikanici brez besedila. Glede tematike (vsebine) ni ključnega pomena, kdo je glavni lik, ampak je pomemb nejša tema besedila. Tema je v otroških delih običajno le ena in označuje prvino besedi la, ki je najpomembnejša in pogosto izražena že v naslovu. Branje slikanic otrokom pomeni več kot le branje besedila, z »branjem« ilustracij natančno opazujejo, analizira jo in interpretirajo, cilj odraslega posrednika branja pa je otroke usmeriti v pozorno opazovanje in iskanje informacij (Haramija, Batič 2019). Zato slikanica tudi ni samo »vsota« enakovrednih in enakomernih deležev, likovnega in tekstovnega. Gre za mnogo več, saj slika in beseda nista v nobeni drugi zvrsti knjige tako magično neločljivo pove zani in zato tudi na docela samosvoj način izžarevata skupno estetsko sporočilo (Kobe 2004). Otrok čuti potrebo po knjigi, zato otrokom pripovedujemo pravljice, bajke, pri povedke, basni in druge zgodbe. Pri tem pa je pomembno, da izbiramo kakovostne sli kanice, ki jih odlikuje kakovostna ilustracija, ustreznost izbrane likovne tehnike in materialov, po vsebini in izvedbi pa odstopajo od ostalih knjižnih del. O kakovostni slikanici govorimo takrat, ko upošteva ustrezen jezik, slog, zgradbo, berljivost in je poskrbljeno za kakovosten prevod (Zlate hruške). V prispevku izbrane slikanice so prejemnice znaka zlata hruška, ki zagotavlja krite rije kakovosti, ali pa so avtorji (tako pisci besedila kot ilustratorji) večkratni prejemniki te oznake. 3 Recepcija otroških čustev Otrok se v razvoju postopoma sreča z najrazličnejšimi čustvi, ki s pomočjo odraslih postajajo del njega in njegove osebnosti ter se jih uči prepoznavati, jih uravnavati in izražati. Takšnemu znanju danes pravimo čustveno opismenjevanje (Hudoklin v: Peštaj 2021). Starši in vzgojitelji se včasih znajdejo pred zagato, ker je silovitost otrokovih čustvenih izrazov taka, da ne vedo prav dobro, kako se odzvati. Psihologi večinoma poudarjajo, da so čustva zapleteni procesi, izražajo vrednostni odnos do zunanjega sveta ali do samega sebe (Kompare idr. 2012). S čustvi doživljamo in vzpostavljamo odnos do ljudi, situacij in dogodkov. Čustva torej doživljamo v okoliščinah, ki jih ocenimo kot pomembne, sicer ostajamo ravnodušni. 120