Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 gospodu Feliksu poudarjajo pozitivna čustva, to so vedrost, presenečenje, radovednost, ljubezen (prim. Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom, 2016). Posamezno čustvo je predstavljeno tudi v seriji povesti o Anici Dese Muck, npr. prva zaljubljenost, strah zaradi medvrstniškega nasilja, strah zaradi pretiravanja, žalovanje zaradi smrti hišnega ljubljenčka (Anica in zajček, 2001). Ob zajčkovi smrti Anica šele spoznava Jakobovo bolečino, ker mu je umrla mama. V drugi varianti serij se čustva stopnjujejo skozi celot no serijo, čeprav so posamezne knjige vsaj delno zaokrožene celote. V to skupino sodi npr. serija Dima Zupana o prvoosebnem pripovedovalcu, labradorcu Hektorju, ki ga skozi sedem delov spremljamo od skotitve do smrti; njegovi ljudje pa se z njim veselijo, ga imajo radi, na koncu žalujejo. Prepričljiv in v skladu sam s seboj je Hektor na koncu zadnjega dela, naslovljenem Hektor in zrela hruška, ko izreče bistvo sobivanja v tem našem skupnem svetu (Zupan 2011: 56): »Pogledal sem jih, mojo družino, ki so družno točili solze, in se vprašal, kaj je bilo tisto, kar nas je vse moje življenje tako tesno drža lo skupaj. Ljubezen. To je bila ljubezen.« 3.2 Primeri iz mladinske književnosti V književnosti za mladostnike in mlade odrasle so čustva predstavljena bolj kom pleksno, ne gre samo za črnobelo slikanje občutij, temveč za ves spekter pozitivnih in negativnih čustev. Sovraštvo, trpljenje in strah so temeljna čustva v romanu Janje Vidmar Črna vrana (2018), ki govori o izgnancih in beguncih iz Sirije, glavni literarni lik je deklica Hiba. Kljub prestanemu strahu, bolečinam ob izgubah, doživljanju vojnih grozot in begunstva se njena zgodba srečno zaključi. Roman Vinka Möderndorferja Sončnica (2021) ima dva petnajstletna prvoosebna pripovedovalca, Voranca in Ajdo, ki sta sošolca, soseda in najboljša prijatelja. Na ulici, kjer živita, stoji stara, zapuščena, napol podrta vila, ki v njiju zbuja strah. V vilo se vseli starejša ženska, brezdomka, ki jima pove, da jo je hiša našla; tudi ona v njiju najprej zbuja strah. Povabi ju na čaj in takrat se vse spremeni: njun odnos do Sončnice (nade neta ji to ime, ker nosi sončnico, zataknjeno za klobuk), do brezdomcev na sploh in do stare hiše. Ko že zgleda, da bo vse dobro, začne vse razpadati. Ob koncu romana, ko razpade Ajdina družina, ko ni več stare vile, ko se razpusti prijateljstvo med Vorncem in Ajdo, slednja ugotovi: »V resnici je brezdomec vsak, ki ga nima nihče rad.« (Möderndorfer 2021: 267) Gremo mi v tri krasne (2020) Nataše Konc Lorenzutti je realistični roman o proble mu sodobnih (nekemičnih) odvisnosti, zato starši skupino mladostnikov pošljejo na poletni tabor. Ker so mladostniki umaknjeni iz domačega okolja v hribe, kjer ne smejo imeti telefonov ali računalnikov, so izolirani od družbe in so se na nek način prisiljeni družiti in slediti dnevni rutini. Lepoto narave sicer opazijo, vendar se vsak od njih ukvar ja s svojimi lastnimi težavami. Skupina mladostnikov nikakor ni homogena: vsak ima svojo zgodbo, svoj pogled nase in na svojo prihodnost, svoje težave (odvisnost od inter neta, anoreksija, napadi panike ipd.), a so si iz dneva v dan bližje. Večinoma imajo težave s samopodobo, kar je razvidno iz njihovih pripovedi in njihovega molčanja: »Nič 107