Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 otroke in mladino sta uporabljeni metodi deskripcije in kompilacije. V osrednjem delu so po metodi sinteze predstavljena izbrana literarna dela, pri čemer so različna čustva dokumentirana s citati. V sklepnem delu je uporabljena metoda generalizacije. V prispevku sta zastavljeni dve raziskovalni vprašanji: • Kakšna je vloga bralnega razvoja otrok in mladostnikov ter kako branje vpliva na razumevanje čustev? • Katera so tipična besedila, katerih tema so čustva? Omejitve raziskovalnega problema so povezane z vrednotenjem izbranih besedil, in sicer z načinom izbora obravnavanih literarnih del. Omejila sem se na literarna dela, ki so (večinoma) izšla v zadnjem desetletju, avtorji teh del pa so večkrat nominirani ali nagrajeni in so uvrščeni v Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književ- nosti (2024). Naslednji pomemben kriterij se navezuje na bralca, in sicer da bi bil dose žen razpon od knjig, primernih za otroke (slikanic), do romanov, ki sodijo v književnost za mlade odrasle in so naslovniško odprti. V okviru posameznega bralnega obdobja so izbrane različne književne vrste, realistična, fantastična in fantazijska besedila z otro kom ali mladostnikom kot glavnim literarnim likom, pa tudi z liki živali, saj je slednjih v otroški književnosti veliko. Izbrana dela tematskomotivno sodijo v okvir realistično prikazanega literarnega lika, ki zaradi nekih okoliščin ali dogodkov izraža močna pozi tivna ali negativna čustva. 3 Rezultati Na podlagi teoretičnih izhodišč o razvoju in razumevanju čustev skozi kognitivni ter emocionalnomoralni razvoj otrok, učencev in dijakov (omejene izkušnje) je bila pregle dana slovenska produkcija zadnjega desetletja, iz produkcije pa so izbrani vzorčni pri meri za posamezna čustva. 3.1 Primeri iz otroške književnosti Maria Nikolajeva (2019: 81–95) v poglavju Emotions and Ethics: Implication’s for Children’s Literature piše o razmerju med čustvi in etiko, pri čemer posebej opozarja, da imajo otroci omejen razpon izkušenj, zato (še) ne razumejo vzročnoposledičnih povezav, prav tako pa se morajo šele naučiti kontrole svojih čustev in empatije. Vse to seveda vpliva tudi na razumevanje literarnih del in na vživljanje mladega bralca v knji ževne like. Med kratke fantazijske zgodbe sodijo folklorne in avtorske pravljice, ki temeljijo na arhetipih kot cikličnem obnavljanju nekih univerzalnih motivov, simbolov in njihovih shem (Biti 1997), in vsebujejo izrazite čustvene opise trpljenja in nato (od)rešitve glav nega literarnega lika. Pravljice so književna vrsta, ki imajo homogeno strukturo, zanje so značilni klišeji ali prepoznavni elementi pravljične poetike (enodimenzionalnost, čarobnost, posebni motivi, tipični literarni liki in njihove funkcije ter struktura). Pravljice imajo tematski poudarek na milenarizmu, saj so glavne književne osebe zaradi svoje dobrote in spretnosti ob koncu preizkušnje bogato nagrajene, najpogosteje s poro ko, ki glavnemu literarnemu liku pomaga izboljšati družbeni in ekonomski položaj. Tudi 105