Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 2 Razmerje med zvezo odnosnice in veznika ter večbesednim veznikom v podredjih Slovenski pravopis iz leta 1990 zveze prislova ali predloga in veznika razume kot večbesedne veznike (medtem ko, namesto da) in med njimi vejice ne predvideva (Toporišič 2007: 39, §329), predvideva pa tudi izjeme npr. zato, ker od predvidenega zato ker. Podobno trdi Slovenska slovnica (Toporišič 2004: 427) in opozarja na potencialno razliko med zato ker in zato, ker: drugi zato je (lahko) poudarjen. Tu se z dikcijo pravopisa ne strinjamo, saj trdi, da je pri zvezi zato, ker večbesedni veznik razdružen. Mi trdimo, da je prvotna oblika zato, ker, pri čemer je zato v vlogi odnosnice (besede, ki napoveduje odvisnik in stoji v matičnem stavku), ker pa v vlogi veznika (uvaja podredni stavek in stoji v njem). Odnosnica je v vseh odvisnikih obvezna (Gabrovšek, Žele 2019: 488; Gabrovšek 2023), čeprav ne vedno izražena (Toporišič 2004: 426, 637), v odvisnikih časa, vzročnosti in načina pa se pogosto združuje z veznikom. Ta pojav pri vezljivih (osebkovih, predmetnih, povedkovodoločilnih) (Žele 2001) in krajevnih odvisnikih ni zaznaven. Združevanje odnosnice in podrednega veznika (torej brez vejice med njima) je drugotno. Združevanje opažamo ravno v postavljanju vejice pred odnosnico, s čimer dobimo potencialni večbesedni veznik (zato, ker → , zato ker). Ker obravnavamo večjo količino gradiva, so pri konkretnem primeru (ne)postavitve vejice mogoče vse možnosti: upoštevanje pravopisa, napaka, hotena postavitev vejice na določenem mestu. Zaradi večje količine podatkov lahko računamo na to, da raz- merja med zapisi izražajo, kako določeno enoto razume večina tvorcev besedila. Odnosnica lahko glede na odvisnik stoji pred njim (1), za njim (2) ali pa je vsaj eno besedo oddaljena od odvisnika (3). Pogostnost navedenih možnosti se med odvisniki razlikuje. (1) Takšno barvo ima zato, ker je iz hmelja. 1 (2) Če so rezultati, potem so navijači zadovoljni. (3) Zato sem nehal kupovati predmete, ker so postali predragi. Največ variacij pri stavi vejice opažamo pri veznikih ko, da, ker. Če poleg stave vejice upoštevamo še, da je odnosnica lahko ena beseda (zato, medtem) ali predložna zveza predloga in zaimka (med tem), dobimo naslednje možnosti: po tem, ko; po tem ko; potem, ko; , potem ko. 2.1 Pregled možnosti V tem poglavju bomo prikazali vse možnosti zapisa in jih na kratko pokomentirali. Zvez zaimka brez predloga in veznika ne bomo iskali, saj se je v prvi fazi pregleda 2 gradiva izkazalo, da te zveze niso problematične, zapis brez vejice med odnosnico in veznikom pa lahko štejemo kot napako. Prav tako se je izkazalo, da so pri stavi 1 [word=``če``][]{,6}[word=``,``][word=``potem``]. Ta vrstni red je za pogojni odvisnik zelo značilen, zato večbesedni veznik potem če ne obstaja. 2 Gre namreč za vezljive odvisnike (to, da; vsak, ki). Zapis brez vejice se seveda pojavlja, a je statistično zanemarljiv, npr. vsak, ki: 5.060, vsak ki: 33. Zapis brez vejice predstavlja 0,6 % vseh zapisov z vejico. 94