Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 pri jezikovni rabi lahko pričakujemo, so tudi tu v pomoč opisniki v lestvicah SEJA. Ti se osredotočajo na to, kaj in kako oseba na določeni ravni zna in zmore (opraviti), ne pa na to, česa v jeziku (še) ne obvlada. Ker so temelj za ocenjevanje, morajo vsi, ki po njih ocenjujejo, na enak način razumeti, kaj konkretno pomenijo. Govorimo 10 o standardizaciji ocenjevalk in ocenjevalcev, ki ji v CSDTJ pravimo tudi umerjanje. Pri ocenjevanju znanja slovenščine se jezikovna pravilnost nanaša na besedišče in jezikovne (morfosintaktične) strukture, oboje pa je, kot že rečeno, povezano 11 z natančnostjo izražanja. A tu ne mislimo na izbiro besed – ob tem bi bilo primerneje kot o pravilnosti govoriti o primernosti oz. ustreznosti glede na kontekst; pravilnost se v povezavi z besediščem nanaša izključno na zapis in izgovor besed, pri čemer naj bi bila oba seveda v skladu z normo, kot jo tradicionalno razumemo. O normi v tradicionalnem smislu pa pri ocenjevanju produkcije v slovenščini lahko govorimo tudi v povezavi z jezikovnimi strukturami. Pri uporabnikih in uporabnicah slovenščine kot neprvega jezika so tako pri zapisu in izgovoru besed kot pri uporabi jezikovnih struktur odstopanja od norme (napake) običajna, pričakovana in do določene mere tudi sprejemljiva. Problematizirajo pa se v primerih, kadar zaradi svoje narave ali zgoščenosti otežujejo ali celo onemogočajo razumevanje sporočila (ker morda vplivajo na kohezivnost besedila) oz. povzročajo nesporazume in so tako stvar razumljivosti (v smislu dostopnosti do pomena za bralca, bralko oz. poslušalca, poslušalko). Izkušnje kažejo, da na nižjih ravneh znanja slovenščine takšna odstopanja redko vplivajo na končno sporočilo, še posebej pri govorkah in govorcih jezikov, sorodnih slovenščini. Drugače pa je na višjih ravneh, kjer kompleksnejša opravila zahtevajo tudi kompleksnejše izražanje, to pa je običajno povezano z bolj ustvarjalno rabo jezika (vsaj kar zadeva jezikovne strukture) pa tudi s tveganjem. V teh primerih uporabnice 12 in uporabniki slabše nadzirajo jezikovno rabo, saj morajo »večino svoje mentalne zmožnosti procesiranja posvetiti izvajanju opravila« (Dodatek 2023: 128). Jezikovna pravilnost in izgovor sta kot ocenjevani kategoriji različno vrednotena, po eni strani upoštevaje raven merjene jezikovne zmožnosti, po drugi pa tudi upoštevaje »težo« napake. Tu pri ocenjevanju lahko prihaja do večjih razhajanj, saj ocenjevalke in ocenjevalci dajejo prednost različnim vidikom jezikovne rabe, nekateri pogosto prav slovnični pravilnosti (tudi na najnižjih ravneh) in tveganja pri jezikovni produkciji v slovenščini ne nagradijo. Zato je treba določiti mejo, do katere je jezikovna produkcija kljub morebitnim odstopanjem od norme (v tradicionalnem smislu) še sprejemljiva za določeno raven, določiti je treba t. i. minimalni standard. Pri izpitih iz znanja slovenščine zato v skladu 10 To bi lahko nekako primerjali z uglaševanjem orkestra, ki se pred koncertom običajno uglašuje na oboin A; pri jezikovnih izpitih je ta A za vsako raven seveda drugačen in predstavlja minimalni standard (za razliko od orkestra, kjer je A optimalen; gl. tudi v nadaljevanju). 11 Tu za zdaj še nimamo objektivnih kriterijev, kakšen slovar in katere jezikovne strukture naj bi uporabnik in uporabnica slovenščine imela na določeni ravni (oz. naj bi jih bila zmožna priklicati), na voljo pa bodo z vzpostavitvijo ustreznega korpusa usvajanja slovenščine (Arhar idr. 2022). 12 Raziskave v večjih jezikih »kažejo, da se nepravilnost povečuje okrog ravni B1, ko začne učenec uporabljati jezik bolj neodvisno in ustvarjalno« (Dodatek 2023: 128). 89