Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 2 slovenščine za najrazličnejše uradne namene (gl. letna poročila CSDTJ). V tem kontekstu pravilnost pojmujemo večplastno, nanaša se tako na vsebino kot tudi na način, kako je ta vsebina posredovana. 2 Pravilnost kot vsebinska kategorija V kontekstu preverjanja jezikovnega znanja se koncept pravilnosti nanaša najprej na vsebino, torej na pravilnost in smiselnost odgovora glede na vprašanje, zastavljeno 3 v izpitni nalogi, oz., v primeru produktivnih ali performančnih testov, na pravilnost izvedbe naloge (npr. ali esej po vsebini ustreza temi, v kolikšni meri so upoštevane vsebinske točke iz navodil za pisanje praktičnega besedila ipd.). Norma je v tem smislu določena s samim vprašanjem oz. z nalogo, ne glede na to, ali ta v jezikovnem testu preverja receptivne zmožnosti in dejavnosti, povezane z njimi (branje, poslušanje), ali jezikovno produkcijo (govorjenje, pisanje). Logično je, da mora oseba to normo izpolniti, če želi izpit opraviti. V zvezi s tem nekaj poudarkov. Če začnemo s preverjanjem receptivnih zmožnosti: v jezikovnem testu vprašanja oz. naloge določajo, kaj in kako naj testirane osebe razumejo v nekem govorjenem ali zapisanem besedilu, s čimer vprašanja nekako predpisujejo pomen. To je seveda problematično, saj ne upošteva dejstva, da uporabniki in uporabnice jezika v (spo)raz- umevanje stopamo z različnih pozicij in zato pomen(e) tvorimo vsak in vsaka na svoj način, glede na trenutne okoliščine. Pomen oz. pomeni besedila pa so v testu določeni v skladu s pričakovanji njegovih avtoric oz. avtorjev (Ferbežar 2013: 102). Da bi se izognili preveliki subjektivnosti, se pri določanju, kakšno besedilo naj bi na določeni stopnji znanja oseba v slovenščini razumela ter kaj in kako naj bi v njem razumela, pri pripravi izpitnih nalog naslanjamo na priporočila Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO 2011) in njegovega Dodatka (2023) ter opisnike v njunih lestvicah. Pri preverjanju receptivnih zmožnosti za izhodišče služijo opisniki za t. i. sprejemniške dejavnosti. Pri tem so testirane osebe (kandidatke in kandidati) postav ljene pred različna jezikovna opravila (pri branju je to npr. iskanje podatkov in utemeljitev v besedilu) ter v različne vloge (pri poslušanju npr. od naključnih do oddaljenih poslušalcev, ki besedilo poslušajo prek medijev), upoštevaje stopenjskost sporazumevalne jezikovne zmožnosti. Jezikovna opravila SEJO opredeljuje kot »niz smiselnih dejanj z jasno opredeljenim ciljem in s speci昀椀čnim rezultatom«, njihova izvedba pa od uporabnic in uporabnikov jezika zahteva strateško aktivacijo določenih zmožnosti (SEJO 2011: 181). V kon- tekstu poučevanja in preverjanja jezikovnega znanja torej lahko rečemo, da so jezikovna opravila nekakšne uporabne naloge, pri katerih so uporabniki in uporabnice jezika aktivno vključeni v smiselno, četudi simulirano sporazumevanje. Ob tem kaže poudariti, da opisniki za posamezna jezikovna opravila v SEJU in Dodatku niso lestvičeni arbitrarno, ampak so bile pri določanju težavnosti uporabljene ustrezne 2 https://centerslo.si/knjige/letna-porocila/ 3 Produktivni test (angl. performance test) je »testni postopek, ki od kandidata zahteva določeno obliko jezikovne produkcije, bodisi pisne ali govorne« (Pojmovnik 2004: 147). 86