Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 O podobnih pojavih sicer poročajo tudi jezikoslovci iz drugih evropskih okolij, v katerih je v prvem desetletju novega stoletja prišlo do kodi昀椀kacije, ki upošteva tudi prevladujoče jezikovne navade. Nekateri kritiki so tedaj menili, »da je toleranca do jezikovne variantnosti prekoračila meje sprejemljivega« (Van der Horst 2009: 14 v: Grondelaers, Kristiansen 2013: 9), zaskrbljenost nad prodiranjem angleščine in upadom jezikovne kulture pa je prisotna v večini evropskih jezikovnih skupnosti (prav tam). Te bojazni so v nekaterih okoljih sprva sprožile ugibanja, ali bo res prvič po renesansi v evropskih jezikovnih skupnostih prišlo do radikalno drugačnega pristopa k jeziku (Van der Horst 2009), do novih pogledov na črkovanje, pisanje ..., v drugih pa se je že napovedovalo opustitev vseh drugih normativnih meril (npr. jezikovnokulturnih, sistemskih)in jezikovne »regulacije« nasploh (prim. Cvrček 2008). Desetletje kasneje se je izkazalo, da tak kopernikanski obrat na področju jezikovnega usmerjanja ni oprt na dejanska pričakovanja uporabnikov knjižnega jezika, ki si vendarle želijo priporočila, oprta na sistem, ki deluje po analogiji in ohranja ustaljene vzorce (Mžourková 2023: 53–54), saj ti olajšajo učljivost jezika. Kompromisnost sodobnega kodi昀椀kacijskega postopka je torej v odločitvi, da jezikovna norma ni več uravnavana zgolj po jezikovnih navadah peščice poznavalcev knjižnega jezika, saj tudi njihove jezikovne izbire niso vedno usklajene s priročniki in tudi ne enotne, pogosto jih ni mogoče utemeljiti, temveč se upošteva razširjen nabor nosilcev knjižnega jezika in opisuje raznolike možnosti. Ta pristop je izbrala tudi aktualna slovenska skupina sestavljavcev novih pravopisnih pravil: uporabnikom slovenščine želijo ponuditi možnosti, ki so v knjižnem jeziku gradivsko izkazane in uresničljive oz. sprejemljive, še zlasti, če gre za izrazne načine v okviru istega razreda 5 enot, ki so bila v dosedanjih kodi昀椀kacijah prezrte. Vsak, ki se želi izraziti knjižno oz. ki se želi sporazumevati v knjižnem jeziku, med možnostmi, tudi dvojnicami, izbira glede na vrsto besedila ali okoliščine ubesedovanja. Knjižna slovenščina je danes vitalen in razvit polnofunkcijski jezik v zreli dobi, ki ga aktivno in uspešno uporablja največje število govorcev v njegovi zgodovini. V tej raznoliki množici se razvijajo tudi slovnično sprejemljive vzporedne enakofunkcijske oblike, ki knjižnega jezika ne krnijo in ne slabšajo. 3.3 En knjižni jezik in več priročnikov knjižnega jezika Komentarjev, ki želijo kodi昀椀kacijo v pravopisu razlikovati od kodi昀椀kacije v drugih priročnikih knjižnega jezika, sicer ni veliko, se pa ob njih zastavlja vprašanje, kako bi posamezniki tako dvojnost utemeljili in kje so razlogi zanjo. Zagotovo izvira iz samega imena (pravopis) in še iz časov, ko drugih, »manj strogih«, manj normativno zavezujočih in bolj informativnih priročnikov (še) ni bilo. In tudi, ko so se pojavili (npr. po izidu SSKJ leta 1970), ni bilo povsem razjasnjeno, ali se morata pomenskorazlagalni 5 Npr. pri vseh besedah s končajem -io se uveljavlja preglas v izgovoru, v zapisu pa je dvojnica, ne glede na to, da je SP 2001 dvojnico dovoljeval pri radio, pri trio pa ne. Podobno velja za preglas pri francoskih imenih na končni govorjeni samoglasnik in nemi pisni soglasnik (Degas, Monet, Piaget ...), pri katerih se uveljavlja dvojnica tipa Degasov/Degasev pri celotni skupini, ne glede na to, ali jo trenutni korpusni viri izkazujejo ali ne. 56