Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 Teoretiki knjižnega jezika (npr. Haugen 1966: 16; tudi Vogl 2012; Dolník 2012) opisujejo kodi昀椀kacijski postopek kot najzahtevnejšo fazo standardizacijskega procesa zlasti zato, ker ima knjižni jezik (standard) v različnih skupnostih različni funkcijo in družbeno tradicijo ter pogosto tudi že uveljavljen kodi昀椀kacijski scenarij. V drugi polovici 20. stoletja sta prevladovala dva nasprotujoča si kodi昀椀kacijska modela: 2 opisovalni in predpisovalni. V večinoma angleško govorečih skupnostih je še danes izstopajoče prepričanje, da je uradno vodena kodi昀椀kacija nepotrebna, saj je jezikovna različnost odraz demokratizacije jezika, ki je že po tradiciji uravnavan neodvisno od etabliranih avtoritet (Anderson idr. 2022), zgolj s pomočjo nasvetov in opisov neformalne mreže lektorjev, urednikov in vseh »modrih ljudi« (npr. Pinkler 2010: 306). V manjših jezikovnih skupnostih, v katerih je vloga jezika narodno- povezovalna in -identi昀椀kacijska, kakor je npr. veliko evropskih in večina slovanskih, pa je bil kodi昀椀kacijski proces organiziran v sklopu uradne jezikovne politike prek normativno kompetentne ustanove oz. skupine (jezikoslovcev), ki je najpogosteje sledila zgodovinski in etimološki predstavi pravilnosti (Dobrovoljc 2021), na katero je predpisovalno aplicirala vse jezikovne novosti. Ta binarni model se je začel rahljati proti koncu 20. stoletja, ko so se kodi昀椀kacijski postopki tudi v okoljih s pred pisovalno tradicijo metodološko usmerili tudi v raziskave jezikovne rabe – na Slovenskem npr. z gradivsko podprtim Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. S pojavom večmilijonskih gradivskih zbirk v 21. stoletju so postale te raziskave dovolj popolne, da so bile za jezikovne pojave na nekaterih jezikovnih ravninah lahko izbrane za relevantno normativno merilo. Vseh jezikovnih pojavov namreč ni mogoče uravnavati na enak način: nekateri so v kodi昀椀kacijskem postopku opisani, drugi predpisani. V naprednejših jezikovnih okoljih priročnikov knjižnega jezika danes zato ne imenujejo več predpisovani, temveč normativni, saj – kot pravi Zgusta (2006: 195 v: Černivec 2024: 39): le »posodabljajo opis že obstoječega knjižnega jezika«, tudi z »novimi, še ne kodi昀椀ciranimi enotami«, medtem ko »predpisovalni [...] jezikovne rabe ne upoštevajo in [...] kodi昀椀cirajo tudi jezikovne prvine, ki jih v normi ni«. Podobno pojmovanje je bilo sprejeto tudi ob prenovi slovenskih pravopisnih pravil. Aktualna pravopisna komisija (Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, ustanovljena leta 2013) od leta 2019 na portalu Fran objavlja nova poglavja pravopisnih pravil z naslovom Pravopis 8.0 – Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo in s tem v kodi昀椀kacijski postopek vabi najširši krog zainteresirane javnosti. Komisija se zaradi ustaljenosti slovenskega knjižnega jezika ob dvomnih vprašanjih odloča za normativno vrednotenje jezikovnih praks v odvisnosti od pojava in jezikovne ravnine (o tem več v Dobrovoljc 2022a): pri nekaterih se odločamo glede na pogostnost pojavov (npr. oblikoslovne dvojnice tipa vedeti – 3. os. mn. vejo/vedo, besedotvorne dvojnice tipa koordinatorka/koordinatorica), pri drugih je jezikovno ustreznih izbir, bolj priljubljeni med uporabniki kot abstraktna slovnična ali pravopisna pravila, v katerih so podana načela, ki jih mora uporabnik sam aplicirati na svojo jezikovno zadrego. 2 Opise nazorske napetosti prinaša malodane vsaka jezikoslovna razprava, ki se loteva problematike kodi昀椀kacijskega vzdrževanja jezikovnega standarda (Deumert, Vandenbussche 2003; Kristiansen 2020). 50