Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Saška Štumberger (ur.): Predpis in norma v jeziku. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 2024 zbirka Obdobja, 43 Simpozij OBDOBJA 43 ISBN 978-961-297-439-8, 978-961-297-442-8 (PDF) ISSN: 1408-211X, e-ISSN: 2784-7152 © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2024. Vse pravice pridržane. DO KOD (LAHKO) SEŽE NORMA V SKLADNJI? Andreja Žele Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana andreja.zele@昀昀.uni-lj.si DOI:10.4312/Obdobja.43.425-431 Skladnja kot jezikovna ravnina je hkrati tudi ciljna ravnina vsakega jezikovnega sporočanja in zato je pod vplivom stalnih jezikovnih sprememb. Obravnava s komentiranjem konkretnih primerov znotraj besednozvezne, stavčne, povedne in nadpovedne skladnje predstavlja potencialne (še ne) povsem ustaljene posebnosti v rabi, ki so zato slovnično, pomensko in pragmatično lahko problematični ter zato obsojeni na sprotno in stalno presojo tudi z vidika normativnosti. prosti morfemi, prilastek, zloženi povedek, besedni red, členitev po aktualnosti Syntax as a target linguistic level of communication is under the in昀氀uence of constant linguistic changes. This discussion with commentary on speci昀椀c examples within phrase- level, sentence-level, propositional, and supra-propositional syntax presents potential (still not fully established) special features in usage, which can therefore be grammatically, semantically, and pragmatically problematic, and are thus condemned to ongoing and constant evaluation from the perspective of normativity. free morphemes, attribute, compound predicate, word order, topicalization 1 Uvod: neustaljena raba v skladnji Z normativnimi pravili lahko vrednotimo in urejamo samo usistemljene jezikovne pojave: vse, kar se dá v jezik vključiti in tudi ponavljalno potrjevati v rabi, navadno postane tudi sestavina predpisov oz. omogoča predpisovanje. Izhajamo torej iz triade sistem > norma <> raba, ker jezikovni sistem kot urejen in medsebojno povezan ustroj potrebuje rabo (ki ima izhodišče v splošnosporazumevalni običajnosti) in normo (s sprejetimi izhodiščnimi merili, izoblikovanimi v jezikovnem razvoju). Norma mora usmerjati v ustrezno pomensko rabo, ki je lahko označena tudi kot smiselna raba. Smiselna raba jezika pa je tista, ki ustreza dejanskemu pojmovanju in dejanski misli. Področje skladnje poleg slovničnega vidika poudari še pomembnost pomenskega vidika in zlasti težnjo po čim večji razumljivosti; slednja pa v osredje postavlja potrebo po stalnem utemeljevanju rabe. V nadaljevanju obravnavani primeri v smislu naslova preizprašujejo, kje je meja med »zgolj« stilno manj ustrezno na eni strani in že nenormativno rabo na drugi. Obravnava se osredinja na konkretne primere rabe znotraj besednozvezne, stavčne, povedne in nadpovedne skladnje. Znotraj besednozvezne skladnje opozarja na vprašanje uporabe ujemalnega in vezavnega razmerja. Pri samostalniških zvezah je opozorjeno zlasti 425