Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 13 z -ęć- v stranskih sklonih ednine in -ęt- v vseh sklonih množine (s premeno ę : ą v rodilniku), npr. autorz-ę ʽavtorʼ (n) – autorz-ęci-a; autorz-ęt-a, autorz-ąt-Æ. V tem primeru se torej pregibnostni vzorec potencialnih novih oblik na -ę ujema s tistim v splošni poljski rabi. Ker mora biti kriterij za izbor končnice pri nevtrativih jezikovni občutek – kako je končnica lahko razumljena in na kaj lahko namiguje –, so jih po besedah avtorjev spletne strani zaimki.pl pri oblikah za nevtralni spol zaradi neenotnosti v dojemanju jezikovnih uporabnikov začeli opuščati. Za tvorbo nevtrativov je mogoče uporabiti tudi morfem -um, ni pa jasno, pri katerih podstavah. Oblike s to pripono navadno nastopajo kot dvojnice, npr. ten artysta ʽta umetnikʼ (m) – ta artystka ʽta umetnicaʼ (f) – to artyszcze/artyszczę/artystum (n); to studencie/studentum/studentko (n). Med nevtrativi najdemo tudi predloge tvorjenk, katerih nastanek je bolj kompleksen, njihova zgradba pa ni takoj razvidna, saj je rezultat sklapljanja oz. prekrivanja in nakopičenja različnih elementov dveh, celo treh besed, npr. dziabko (n) kot rezultat prekrivanja besed dziadek ʽdedekʼ (m), babcia ʽbabicaʼ (f) in – kot razlagajo avtorji strani zaimki.pl – izglasja/končaja izbrane (!) besede srednjega spola (v tem primeru cacko ʽumetniško izdelan predmet, okras(ek); igračkaʼ), kar s končnico -o povzroči 14 prehod sklanjatvenega vzorca v srednji spol. 3.2 Nevtralni glagoli V okviru glagolov ob nevtrativih so predlagane oblike z morfemom za srednji spol -o, kar ni zares novost, saj jih sporadično srečamo v literarnih besedilih (tovrstna raba je bila po tradiciji omejena na antropomor昀椀zacijo predmetov oz. pojavov srednjega spola (prim. Żmigrodzka 2016: 54), npr. Słonko, co widziałoś? ʽSončece, kaj si videlo?ʼ), njihova tvorba pa je slovnično ustrezna. Dosedanja odsotnost tovrstnih oblik v spregatvenih vzorcih (1. in 2. os. ednine) se je utemeljevala s tem, da se v rabi ne pojavljajo, ker ima vsaka oseba že od rojstva določen spol. Tako so bile za glagolske oblike 1. in 2. os. ednine in množine predlagane svojstvene oblike, katerih inovativnost se kaže v nadomeščanju spolsko-številskega obrazila -Æ/-a in -i/-y s srednjespolskim -o, npr. Gdy byłom w domu, zaczęłom gotować. ʽKo sem bilo doma, 15 sem začelo kuhatiʼ. 3.3 Nevtralni pridevniki in zaimki Pridevniške oblike v nevtralnem spolu ohranjajo sistemsko obliko srednjega spola -e, npr. Myślę, że ono jest bardzo miłe, przyjacielskie i urzekające ʽMislim, da je ono zelo prijazno, prijateljsko in očarljivoʼ. Enako velja za posamostaljene pridevnike tipa znajomy ʽznanecʼ (m) : znajoma ʽznankaʼ (f): v ednini – tudi v množini, kot je 13 V slovenščini to razumemo kot podaljševanje osnove s -t. 14 Skąd bierzemy neutratywy i jak je odmieniać? (dostop 6. 5. 2024). 15 Glede na končaj glagolskih oblik za srednji spol -łom, -łoś in -ło (prim. m漃Āwiłom* ʽsem govoriloʼ, m漃Āwiłoś* ʽsi govoriloʼ, m漃Āwiło ʽje govoriloʼ), ki se (v prvih dveh primerih) prekriva s polnopomenskima samostalnikoma s pomenom vrste živali in tipa orodja, zastava ponosa nevtralnega spola in nevtrativov predstavlja losa (polj. łoś) z lomilko (polj. łom) na štiribarvni podlagi (od zgoraj navzdol si vodoravno sledijo rumena, bela, vijolična in črna). 412