Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 in svetuje, naj to storijo, preden se odločijo za naglasno znamenje, v isti sapi pa priporoča uporabo slovarja. Zadrega zaradi »strokovnosti« učbenika je očitna tudi v tem, da snov naglasnih znamenj podaja na štirih mestih, vsakič malo drugače (str. 117 – Naglasna znamenja, str. 118 – Triki, s katerimi si pomagamo pri naglaševanju, str. 119 – Pomnimo in na str. 126 – brez naslova). Menim, da bi se morali akcentuaciji pri pouku kratko malo odreči, in zapisovanju izgovora tudi. Zadosti bi bilo ljudi naučiti 8 branja naglasnih znamenj (pa še takšne reči maturantje v kratkem času pozabijo). Ker bo matura še naprej vplivala na vsebino jezikovnega pouka, naj opozorim še na načelno vprašanje, ali je znanje (iz)govora sploh primerno preverjati v pisni obliki. 9 10 Izkušnja z »razčlembo izhodiščnega besedila« kaže, da je to problematično. (Ustni del mature ne pomaga dosti; od dvajsetih točk, ki jih prinaša, se za govor dobijo tri; to so trije odstotki točk maturitetne ocene.) 3 Sklep Pravorečje trenutno pri pouku slovenščine ne igra velike vloge. Morda je zato še bolj primerno, da probleme v zvezi z njim vidimo v širšem kontekstu. Ob vprašanju kvantitete samoglasnikov, kateremu sem se v prispevku malo bolj posvetil, ni težko sprevideti, kako je v preteklosti deskriptivno-normativno jezikoslovje škodovalo 11 Kaj podobnega se pouku slovenščine in kako še zmeraj živimo s posledicami. 12 Del odgovornosti za stanje, v katerem bržkone dogaja v pravopisu, oblikoslovju itn. gre slovenščini nasploh dobro kot še nikoli, a se po drugi strani šolarjev tudi najbolj potrebni jezikovni napotki vse težje primejo, kaže naložiti stroki, lingvistom. Šolarji sicer bolj ali manj zavestno čutijo, da je marsikaj, česar se morajo učiti pri jezikovnem pouku, nesmiselno, a da bi ločevali zrnje od plev, v tem primeru ni njihovo opravilo. Mar je možno, da navsezadnje vržejo v isti smetnjak dobro in slabo, osmišljeno in odvečno, leščerbo modrosti in baklo učenosti? Viri in literatura AHAČIČ, Kozma, 2020: Kozmologija. Novo mesto: Goga. AHAČIČ, Kozma, KRAPŠ VODOPIVEC, Irena, PUC, David, ŠEKLI, Matej, 2021: Slovenščina 1, Moč jezika, Učbenik z vajami za 1. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol, Prvi del. Ljubljana: Mladinska knjiga. 8 Akcentuacija v slovenščini je prezahtevna; celo pišoči znamenja pogosto uporabljajo narobe. Če bi opustili označevanje dolžine, bi lahko s strešico – ali s krativcem – označevali samo široka naglašena o in e. Označevanje mesta naglasa in kvalitete bi postalo lažje. 9 Pleonazem: odvečni pridevnik izhodiščno je impliciran v jedru zveze. 10 Lani so si maturantje morali denimo izmisliti enostavčno vprašalno poved z rastočo in padajočo stavčno intonacijo ter ju zapisati. To je po eni strani težko, po drugi pa ničemur ne služi – možnost, da bi kdo »v resničnem življenju« zgrešil intonacijo, je zanemarljiva. Tudi razmerje med črko in glasom je včasih za sestavljavce testa trd oreh: ena lanskih nalog je zahtevala zapis izgovora črke
v besedi ljudski – bi bila rešitev polovica zlitnika c? 11 O tem, kako so jezikoslovci delali slovenski jezik »še težji, kot v resnici je« in kako »[o]bčutek težavnosti slovenskega jezika med njegovimi uporabniki torej ni nič čudnega«, beremo med drugim pri Tivadarju (2012: 593). 12 Podobno kot z akcentuacijo je z vejico – naneslo je, da je v slovenščini precej redundantna in jo le deloma uporabimo zato, da z njo kaj signaliziramo, odpravimo dvoumnost ipd.; največkrat jo zapišemo, da zadostimo pravilu. 386