Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 Do podobnih pojavov prihaja pri naglašanju in sploh pri izgovarjanju. Nekatere novosti se lahko pojasnijo kot poenostavitve, denimo sklanjanje kmèt > kmêta, Klêmen > Klêmna; ob teh dveh zgledih celo nastaja vtis, da so »stare oblike«, z ozkim e-jem v rodilniku (kméta, Kleména), praktično izumrle (pri čemer rodilnik kmêta ni prodrl v SSKJ niti kot manj pogosta različica). Obstajajo tudi drugačni primeri. Vzemimo besedo deležnik, ki je moji generaciji znana samo kot slovnični pojem, to pa je tako – glede na razširjenost znanja slovnice – kot bi rekli, da je praktično mrtva. Ne tako davno tega se je prerodila v pomenu ‛udeleženi, prizadeti’, pri čemer je malo verjetno, da bi jo najditelj preprosto vzel iz slovarja, z nje spihal prah in ji spremenil naglas (SSKJ déležnika kot starino v resnici pozna v pomenu ‛kdor ima delež’). Vse manj brzdana nagnjenost k spremembam je bržkone prinesla še vrnitev nekdanjega naglasnega mesta: kot se je beseda hitro prerodila, ji je tudi hitro začel preskakovati naglas in občasno postane déležnik. Sproščeni odnos do jezika do neke mere raste iz omenjenega stanja, v katerem se je življenjski prostor standardne slovenščine z mediji toliko razširil, da se more bolj kot v preteklosti razvijati sama, z manj izrecnega normativnega poseganja, nekako naravno, a marsikaj bi težko razložili drugače kot z nervozno-frivolnim Zeitgeistom, ki, kot se zdi, nasprotuje stalnosti. Jezikovna prostodušnost, bodisi mladine ali medijskih ljudi, pa ima menda kaj opraviti tudi s spremenjenim čutom za jezik in z vred notami nasploh. Vprašanje, kakšno mesto med njimi zaseda zavest o jeziku in koliko je za to kriva šola, je gotovo zanimivo in bi si ga bilo treba večkrat zastaviti – je pa tudi nekoliko meta昀椀zično in bi nas na tem mestu utegnilo odvesti predaleč. 2 Učni načrt, maturitetni katalog, učbenik Kako naj bi se gimnazijci učili »prav rekati« in kako naj bi dokazali, da to znajo, določa učni načrt iz leta 2008. Na pravorečje – na razvijanje pravilne izgovorjave in na dokazovanje obvladovanja – se nanašajo naslednja določila (Poznanovič Jezeršek idr. 2008: 13, 36): Dijaki/dijakinje razvijajo pravorečno zmožnost tako, da • poslušajo knjižno izreko in si jo skušajo uzavestiti, v angleščini, v pomenu ‛kitica’: »Naj zaključim z njegovim verzom« – sledi zadnja kitica Kajuhove Slovenske pesmi. Besede se neustrezno povezujejo v besedilo; pridevniški naveznik denimo ponavlja samostalniško nanašalnico: »Knjigarna ni le prostor, kjer se prodajajo knjige, temveč simbol in prostor razmišljanja, odprtosti, svobode in sprejemanja. Prav takšni bi morali biti tudi mi do sočloveka.« Zgodi se, da se končnica izbere po analogiji z bližnjo besedo, ne po smislu: »Nujni so koraki k preprečevanju slabšanja zdravstvene oskrbe prebivalcev, predlaganih s strani zdravstvenega osebja, stroke in nevladnih organizacij.« Trpi dvojina: »Bilo je leto športnih uspehov, prebojev v znanosti, medicini in odličnosti v kulturi. Leto, ko smo v Sloveniji ženske skočile daleč in splezale visoko. Najprej Urša Bogataj in Janja Garnbret, za njimi ženske v politiki.« Trpi srednji spol: »To boste storili tudi s predlogom in sprejetjem drugačnega referendumskega vprašanja, ki bo odražal tisto, kar je najbolj pomembno.« In ženski: »Zato sta solidarnost in medsebojna pomoč tako potrebna, ker nas vodita k boljšemu svetu.« Nastaja vtis nelogičnosti: »Pomembno je, da se zavedate vpliva podnebnih sprememb na okolje in naravo ter da se zavzemate za njihovo varovanje« – torej za varovanje podnebnih sprememb. (Besedila, iz katerih so primeri, so dostopna na spletni strani https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/poslanice.) 383