Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 V prispevku na tem ozadju pretresam probleme gimnazijskega pravorečja ter jih skušam razložiti z vidika razmerja med stroko ter šolskim poukom, za izhodišče pa 1 jemljem – vedoč, da so subjektivna – lastna učiteljska in siceršnja opažanja o slo- venščini naših dni. Kot učitelj in ljubitelj svojega jezika v zadnjem desetletju zaznavam pospešeno spreminjanje slovenščine na vseh ravneh, večinoma tiste vrste, ki mu rečemo napačna raba. Poenostavlja se povezovanje stavkov, svobodneje se operira s frazami, besede se prevzemajo sproti, pripisujejo se jim novi pomeni, širijo se nove oblike … Nekatere spremembe se zdijo opaznejše od onih, ki smo jih bili vajeni, večinoma pa niso takšne, da bi se mogle usidrati. Pri dijakih je razširjeno denimo sklanjanje po podobnosti z bližnjo besedo brez ozira na pomen; primer je star eno leto, vzet je iz spisa za vajo pred maturo (beseda teče o Kreonu): »Lahko bi rekli, da to opravičuje njegova dejanja, saj je skušal biti pošten, a je s kljubovanjem bogovom in preveliki želji [mišljeno: zaradi prevelike želje] po kontroli še poslabšal stvari.« Izstopajo tudi frazeološke inovacije, kot je naslednja (iz nekaj let starejšega spisa o Kosmačevem Pomladnem dnevu): »Zelo se je ustrašila za svojega očeta, katerega kasneje vzame pod svoje krilo in zanj skrbi ob vseh nemočnih trenutkih v življenju.« Dijaki besedam pripisujejo nove pomene (kot pridevniku nemočen v navedku), na razne načine kalkirajo angleške izraze (besedo morala najraje pišejo v množini) ter zamenjujejo podobne besede (razumevajoč in razumljiv). Vse več se, namesto da bi uporabili obstoječo besedo, zatekajo k lastnim rešitvam – o Pasaverici denimo v spisu beremo, da »preden umre, prekleje morilca svojega moža«, o Marcusu iz Rothovega Ogorčenja pa, da je bil »popolnoma proti vsakršnikoli religiji.« Kdor vsaj površno spremlja rabo slovenščine nasploh, ta ve, da se z njo tudi sicer nekaj dogaja, ne le v šoli, ne le v medijih, ki varčujejo na račun lektorja, in sploh ne le v medijih. Sama predsednica države je v letošnji poslanici ob dnevu boja proti okupatorju takole prenovila stalno zvezo: »Skrajni čas je, da 昀椀ge umaknemo iz žepov, da se od besed obžalovanja ter obsojanja 2 premaknemo k dejanjem« – po logiki frazema bi bil torej skrajni čas, da odkrito 3 pokažemo, kako nam je vseeno. 1 Pa tudi ne: iz pogovorov vendarle vem, da učitelji in učiteljice opažamo podobne reči in da se strinjamo o značilnih jezikovnih odklonih in o tem, da je spreminjanje hitrejše kot nekdaj. 2 https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/poslanica-predsednice-republike-slovenije-ob-dnevu-upora- proti-okupatorju-2 3 Lahko bi se komu prenovitev zdela namerna, a jezik predsedničinih poslanic na splošno kaže podobnosti z dijaškim; slovenščina torej tudi v reprezentativni rabi postaja drugačna. Navajam nekaj primerov iz poslanic. Težave so denimo s končnicami, dajalnik se zamenja z mestnikom (»pozivam k ponovnem premisleku«) in mestnik z dajalnikom (»spoznanje, da v vsakemu od nas lahko zraste nekaj velikega«). Zamenjata se podobni besedi pripoznati in prepoznati: »Zato pozivam k oblikovanju družbenega dogovora, v katerem bo naša družba prepoznala, da sta povečanje blaginje in povečanje dodane vrednosti povezana in soodvisna.« Beseda polaren se uporabi v nepričakovani zvezi: »gore ledu na obeh polarnih polih«. Besedo pozitivizem srečamo v novem pomenu: »Državljankam in državljanom, prebivalkam in prebivalcem Slovenije želim, da bi bilo leto 2023 svetlo leto. Leto pozitivizma, zdravja, veselja in prijaznosti.« Glagol spodbujati se uporabi kot performativ: »Spodbujam vlado, da v najkrajšem možnem času preuči predlog zakona o ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja.« Zveza sanjati veliko verjetno kalkira dream big: »Bodite pogumni, sanjajte veliko in verjemite vase.« Beseda verz je uporabljena kot 382