Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 Primeri so razdeljeni v tri skupine: • Skupina I.: Če se v francoščini beseda v zapisu konča na soglasnik, ni nujno, da se ta soglasnik tudi izgovarja, kot v primerih Monet [moné] ali Diderot [didró] – končaj osnove je zapisani soglasnik, a govorjeni samoglasnik, ki zahteva govorno podaljšavo osnove z j. • Skupina II.: Lahko je tudi obratno: zapisani samoglasnik in govorjeni soglasnik, kot v primerih Corneille [kornêj] in Montaigne [montên’] – tu je v ospredju razlika med zapisanim trdim (brez preglasa končnice) in govorjenim mehkim oz. mehčanim soglasnikom (s preglasom). • Skupina III.: Posebna skupina so imena na govorni končaj -r, ki dovoljuje podaljšavo osnove z j in tako vpliva na preglaševanje; primera sta Voltaire [voltêr] in Flaubert [昀氀obêr]. zapis izgovor Skupina I. -VK [-v] Skupina II. -KV [-ḱ/-k’] Skupina III. -rV, -rK [-r] Tabela 1: Tipologija skupin v prispevku (V, v = samoglasnik; K = soglasnik; ḱ = mehki soglasnik; k’ = mehčani soglasnik). Pojav neskladja med zapisom in izgovorom je pravopisni izziv pri prevzemanju imen v slovenščino, kar pride do izraza pri oblikoslovnih in besedotvornih postopkih. Namen prispevka je predstaviti reševanje tega izziva v nosilnih (Gložančev 1997: 85) oz. temeljnih pravopisih: Slovenski pravopis (v nadaljevanju SP) 1899, SP 1920, SP 1935, SP 1950, SP 1962 in SP 2001 ter nastajajočih pravilih in slovarju s statusom predloga Pravopisu 8.0 in ePravopisu. 2 Končaj osnove na zapisani soglasnik in govorjeni samoglasnik Oblike od rod. do mest. ed. ohranjajo za slovenščino pričakovane končnice: čopič podam Monetu [monêju], berem Diderota [didrója]. Govorna in pisna končnica sta prekrivni, čeprav v govoru zaradi končaja na samoglasnik prihaja do podaljšave osnove z j. To vpliva na končnico v or. ed., kjer je v knjižnem jeziku zahtevana preglašena oblika -em namesto -om (Toporišič 2000: 266, 267; SP 2001: § 791). Ker je podaljševanje osnove le govorno, pride v primerih tipa Monet do neskladja med pisno in govorno končnico, saj podaljševanje z j v zapisu ni izraženo – če se osredotočimo le na zapis, dodamo v knjižni slovenščini osnovi na trd soglasnik -t ustrezno končnico -om: Monetom, v govoru pa podaljšava z j zahteva preglašeno končnico -em: [monêjem]. To neskladje Pravopis 8.0 ({673}) rešuje s pisnimi dvojnicami, pri čemer na prvo mesto postavlja zapis z nepreglašeno končnico; v govoru zaradi podaljšave z j vedno pride do preglaševanja – Monet, z Monetom in Monetem [monêjem]; Diderot, z Diderotom in Diderotem [didrójem]. Podobno primere tega tipa obravnava SP 2001, le z obrnjenim vrstnim redom pisnih dvojnic, torej z Monetem in Monetom. Pravilo velja za vsa imena z osnovo na nemi soglasnik in govorjeni samoglasnik (SP 2001: 374