Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 sinonimom enega pojma, pri čemer poskušajo izbrati prednostnega (Fajfar, Žagar onin 2024). Karer 2023; Karer 2015; Potocco, Plevnik 2023; Švab, Berlogar 2013; T 2 Terminološki dogovor Terminološki dogovor podrobneje opredeli M. Žagar Karer (2018: 237), ki pravi, da ga uporabimo »ko želimo med več termini, ki označujejo isti pojem, izbrati najustreznejšega, lahko pa tudi pri poimenovanju (praviloma novega) pojma.« V slo- venskem jezikoslovju tako največkrat razumemo terminološki dogovor kot proces (in po metonimiji tudi rezultat procesa), pri katerem za določeni pojem izbiramo najprimernejši termin. Ob tem si pri izbiri običajno pomagamo z merili, ki jih v termi- nološki vedi imenujemo terminološka načela. Terminološki dogovor sicer delimo na eksplicitnega in implicitnega. Pri implicit- nem terminološkem dogovoru se v stroki sčasoma »prikrito« uveljavi termin, ki se je ustalil z rabo strokovnjakov. Ti ga zdaj uporabljajo v strokovnih besedilih in pri strokovni komunikaciji. Eksplicitni terminološki dogovor pa je bolj neposreden, saj se pri njem zbere skupina strokovnjakov, ki se dogovori, kakšno poimenovanje bodo za pojem uporabljali (Žagar Karer 2018). Metodologija izdelave takega dogovora še ni predpisana ali standardizirana, bistveno pa je, da pri njem sodeluje dovolj velika skupina strokovnjakov, ki termin izberejo tako, da se bo v rabi tudi obdržal. Tuji jezikoslovci sicer eksplicitni terminološki dogovor razumejo nekoliko širše kot slovenski jezikoslovci, in sicer kot del terminološkega projekta (ožje) ali kot sinonim za terminološki projekt (v širšem smislu) (Dobrina 2015). Eksplicitni terminološki dogovor tudi v tem prispevku razumemo kot terminološki projekt, pri katerem aktivno urejamo terminologijo enega ali več različnih področij (na ravni pojmovnega sistema, pojma, terminološke de昀椀nicije ali termina), rezultat tega postopka pa je terminološki dokument, z vsebino katerega se strinja dovolj obsežna skupina relevantnih strokovnjakov nekega področja. 3 Normativnost v terminologiji in terminološki dogovor Trenutno se pri oblikovanju terminologije v slovenskem prostoru največkrat zana- šamo na terminološka načela. Pri tem eno od terminoloških načel – načelo ustaljenosti – narekuje, da se termina, ki se v rabi pojavlja najpogosteje, ne menja brez dobrega razloga, v rabi ustaljen termin pa je tudi najprimernejši za označevanje pojma. Načelo ustaljenosti je tudi načelo, s katerim so terminologi v Terminološki svetovalnici največkrat utemeljevali svoje odgovore (kar 48 od 100 odgovorov v vzorcu) (Fajfar, Žagar Karer 2023: 376). Če do tematike pristopimo z nekoliko drugega zornega kota, lahko ugotovimo, da delo terminologa pogosto vključuje, da poskuša v obstoječi strokovni krajini prepoznati implicitni strokovni dogovor, ki je izražen prek rabe termina v besedilih. Če tega ugotovi (potrjeno načelo ustaljenosti), ga prizna in drugih, manj ustaljenih terminov, ne priporoča. Če implicitni terminološki dogovor po drugi strani še ni jasen ali pa obstaja želja po spremembi že obstoječega termina, pa poda mnenje, ki ga pripravi na podlagi terminoloških načel. Poznamo sicer več različnih terminoloških 368