Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 Kiti, Vidmarjeva SAZU, velike ZDA, draga mami, oblikovalska species (zgledi so iz korpusa Giga昀椀da 2.0). Preverjanje rabe v korpusu Giga昀椀da 2.0 kaže, da za priimke Srebotnjak, Zver in Kopriva ne najdemo nobenega zgleda z ujemalnim levim prilastkom v ženskem spolu, torej ti priimki niso ženskega slovničnega spola. Za samostalniški desni prilastek namreč velja (Toporišič 1968: 37): Tam, kjer nimamo posebne besede za ženski par moškemu poimenovanju, pa rabimo kar obliko moškega spola tudi za žensko, npr. tovarišica kustos. Kolikor jaz vem, bi se navadno reklo tudi tovarišica doktor, kadar se misli na izobrazbeni naslov, npr. pri neposrednem ogovoru. Kot kaže primer tovarišica kustos, slovenski jezik prenese v prilastku (in v povedkovem določilu je ravno tako) tudi samostalnik moškega spola ob odnosnici ženskega spola. To je splošna zakonitost, znana tudi iz drugih jezikov; moški spol namreč sintaktično ni zaznamovan in se zato svobodneje rabi. Samostalniki v desnem prilastku ne spreminjajo kategorije spola, o tem, da so v matičnih knjigah od 17. stoletja za osebe obeh spolov veljale »moške oblike 6 priimka«, pa piše tudi B. Pogorelec (1997: 8). Spremembe pri poimenovanju ženskih oseb SP 1990 navaja tudi pri priimkih, ki se končujejo na -a. SP 1962 za priimek Kobilca kot rodilniško obliko navaja samo obliko Kobilce (SP 1962: 48−49, § 52), SP 1990 pa to možnost označi z »redkeje«, npr. Kobilca – Ivana Kobilca Ivane Kobilca itd. Ivane Kobilce itd. (redkeje) (SP 1990: 7 123, § 997). Po pregledu SP 1962 je nenavadno, da so se leta 1990 odločili za vključitev ženskih oblik s samostalniškim priponskim obrazilom (SP 1990: 123, § 999), »[č]eprav je bilo že v SP 1962 (str. 47) zapisano, da ženske oblike vrste Debevka, Ovnovka niso več v rabi in so jih ob izidu Načrta (1981) nekateri kritiki označili kot neprimerne za pravopisni slovar (Pogorelec 1982: 66)« (Dobrovoljc 2004: 279−280). V SP 1990 (123, § 998) je predvidena tudi možnost rabe posamostaljene oblike »svojilnega pridevnika iz ustreznega lastnega imena npr. pri priimku Kveder: Kvedrova, Kvedrove itd. Zofka Kvedrova, Zofke Kvedrove itd.« Za to obliko, katere rabo SP 1950 in 1962 utemeljujeta z jasnostjo, so leta 1990 napisali oznako »stilno zaznamovano«, nato pa jo leta 1994 zamenjali z »neuradno«. V slovarju je za imena in priimke dosledno rabljena oznaka oseb. i. za osebno ime. To oznako ima 3252 gesel, z oznako ž oseb. i. za ženski spol je 1163 gesel, z oznako m oseb. i. pa 2816. Priimki so obravnavani zelo neenotno. Priimek Ambrožič je moškega slovničnega spola, kot podiztočnico pa ima kot eden od 500 najpogostejših slovenskih priimkov (SP 2001: 228, § 1250) z oznako ljudsko navedeno obliko Ambrožička. 6 V zvezi s samostojno rabo priimkov za poimenovanje ženskih oseb B. Pogorelec (1997: 8, op. 17) navaja, da gre za vpliv tujega jezika, ki se je razširil iz »strokovne literature po vzorcih, prevzetih iz drugih jezikov. Navajanje avtoric samo s priimkom je zaradi tega v slovenščini pomanjkljivo, npr. Kocjančič je napisala učbenik za študij interne medicine. Taka raba jezikovno ni utemeljena, zato bi morali zahtevati poleg priimka polno ali z začetnico nakazano posebnost kot dogovorjeni jezikovni znak za ujemanje.« 7 Navedba »redkeje« je bila v SP 1994 umaknjena. 364