Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 ampak ja. (52_21) Očitno je, da je raba narečja v šolskem kontekstu osebno pogojena, saj moji učiteljici je bilo v slovenščini všeč moj dialekt (41_21). Jan je bil osebno povezan mit der Direktorin oder beim Chor haben wir oder habe ich nur Slowenisch 27 gesprochen, weil sie meine Großtante ist, und auch meinen Dialekt spricht (38_21). V razredu se učenci pogovarjajo kot rečeno tudi selsko, ampak če je pa potem ena profesorica ali en profesor, se pa pogovarjam v slovenščini (6_21). Narečje nima šolske funkcionalnosti, a ima, kot kaže naslednja izjava, situacijsko omejeno veljavnost, saj je Elena učitelja tudi dobro poznala, ker moja babica ga pozna in tak. Če smo potem pavzo imeli in smo se pogovarjali, potem smo se tudi v dialektu. (20_23) Merilo za uporabo narečij so pogosto govorci oz. uporabniki narečja. Čim večja je razdalja, tem manjša je verjetnost uporabe, pripoveduje Mario, čigar mama je iz Trsta: »Mit meiner Mama rede ich Italienisch im Dialekt und dann rede ich mit meiner Italienischlehrerin 28 oft die Wörter im Dialekt, aber das ist komplett falsch.« (64_21) Janez namiguje na skupni šolski dialekt ali morda sociolekt, ki pa je konec koncev neoprijemljiv: »Mi imamo tako en dialekt poseben doma in v šoli imamo drugi dialekt. […] doma govorimo rožansko in v šoli smo pa dialekt, ne vem več, kateri.« (51_21) 4 Sklep Poglobljena kvantitativna analiza 62 intervjujev, ki je spremljala našo kvalitativno študijo jezikovnih izkušenj, je pokazala, da so učenci, ki narečje navajajo kot komunikacijsko sredstvo, v veliki meri iz podeželskih občin, medtem ko je delež učencev iz urbanega okolja, ki omenjajo narečje, znatno manjši. Poleg tega je tematika narečja bolj prisotna v slovenskem jeziku, v kontekstu nemščine je narečna različica le redko eksplicitno omenjena. Razloge za omenjene ugotovitve bi bilo treba dodatno raziskati. Analiza jezikovnih izkušenj kaže, da je normativ knjižnega jezika v veliki meri vezan na institucionalno rabo in na učitelje kot poosebitve jezika. Učenci zaznavajo narečje kot samosvoj jezikovni sistem, katerega uzaveščenje se pri večini učencev pojavi ob vstopu v šolo. Marsikdo v tem obdobju odstopanje narečja od knjižnega jezika zazna kot začudenje in zmedenost. Narečje za nekatere učence predstavlja osnovo za nadgradnjo knjižnega jezika, vendarle za vse ne predstavlja mostu med obema zvrstema. V primerjavi s knjižnim jezikom narečje dojemajo kot lažje, njegovo znanje ocenjujejo višje in ga pogosteje konotirajo emocionalno. Literatura BITENC, Maja, 2020: Izkušnje in stališča glede jezikovne rabe v šolskem in obšolskem prostoru. Jerca Vogel (ur.): Slovenščina – diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo. Obdobja 39. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 225–232. BUCHWALD, Sabine, HARTMANN, Eva, WUTTI, Daniel, 2023: »Meni je vseeno, jaz obe Sprache znam.« Dvo- in večjezična jezikovna socializacija v učnih biogra昀椀jah. Slovenščina v šoli XVI/3. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 2–14. 27 z ravnateljico ali pri zboru smo ali sem govorila samo slovensko, ker je moja stara teta in tudi govori moje narečje. 28 Z mamo govorim italijansko narečje in potem s svojo učiteljico italijanščine pogosto uporabljam te besede v narečju, ampak to je popolnoma napačno. 36