Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 Stanje v Giga昀椀di kaže na precejšnje nesorazmerje v pojavnosti besed, saj je nadzora več kot 5-krat toliko kot kontrole. A ključna je diferenciacija kolokacij. Kontrola v vrsti izključnih vzorcev sploh ne nastopa, npr. [potreben, deležen] nadzora in [opravljen, zadosten, ustrezen, učinkovit itn.] nadzor ali [dobiti, zahtevati, dati, pridobiti, zagotoviti itn.] nadzor. Pogosta je v strokovnem izrazju, denimo z doping, letenje in polet, [dopinška, radarska, rutinska] kontrola ter v zdravstvenem kontekstu, hoditi na kontrolo, nadzor pa se raje pojavlja z javnimi 昀椀nancami, proračunom in uporniki. Zamenljivost se kaže denimo v kolokacijah biti pod kontrolo/nadzorom; imeti pod kontrolo/nadzorom. V tem paru je domača ustreznica rabljena mnogo širše kot prevzeta beseda, ki je v VST označena s kvali昀椀katorjema »neknjižno pog.« (biti pod zdravniško kontrolo) in »publicistično« (imeti položaj pod kontrolo). Od 626 zadetkov za treba v korpusu Lektor jih ima 107 (17 %) popravek potrebno. Besedni zvezi treba je (714.903) in potrebno je (191.059) sta sodeč po pogostnosti v Giga昀椀di povsem uveljavljeni v tem konkretnem pomenu (čeprav je prva celo več kot 3-krat pogostejša). To je skladno z ugotovitvami stroke v Jezikovni svetovalnici 5 Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prav tako z opisi v normativnih virih, kjer je raba zveze treba je predstavljena kot jezikovnozvrstno nevtralna. A tako 6 na podlagi lektorskih posegov kot percepcije govorcev slovenščine bi lahko tovrstne popravke obravnavali kot primer hiperkorekcije v jezikovnokulturnih prizadevanjih za »ustrezno« ali celo »pravilno« rabo, čeprav so v tem primeru diametralno nasprotna. 7 Medtem ko korpus Lektor pravi: […], zato je treba | potrebno napotke iz tega priročnika jemati cum grano salis. Zaradi tega je med vami in bralcem nastala vrzel v znanju, ki jo je treba | potrebno približno oceniti in premostiti. M. Kalin Golob (2001: 84–85), ko govori o (stilistični) ustreznosti jezikovnih izbir, opredeli to zamenjevanje kot napačno. Para ne umešča v kontekst nadomeščanja »neslovenskih« prvin s slovenskimi, kot denimo vsled, tekom, širom, temveč v poseb- nem poglavju, sicer s poudarkom na pravnih besedilih, izpostavi pravilnost rabe izraza treba v razmerju do pridevnika potreben, ki jo utemelji s pomensko oz. funkcijsko 8 razliko med njima. A korpus Lektor kaže tudi 113 popravkov v obratni smeri, torej potrebno (je) → treba (je). Korpusna analiza rabe vzorcev treba je + nedoločnik v razmerju do potrebno je + nedoločnik res kaže po eni strani občutno večjo pogostnost prve zveze, a obenem med njima ne potrjuje pomenske razlike. V tej skladenjski strukturi so najpogostejši kolokatorji in konteksti rabe obeh dokaj prekrivni (obe izražata »nujnost dejanja«): obe zvezi se med prvimi 26 kolokatorji denimo najraje 5 »Čedalje bolj dojemamo razliko kot stilistično«. (Weiss 2019) 6 Uporabnica: »Brala sem vaš odgovor glede uporabe besed ‘treba je’/‘potrebno je’ + nedoločnik. Zanimivo se mi zdi, da so nas v OŠ učili ravno obratno, da je ‘treba je’ hrvatizem in v tem smislu napačen, da je njegova raba zgolj pogovorna, ‘potrebno je’ pa je knjižno in bolj pravilno [...]« (Weiss 2019). 7 »Obliki potrebno se pripisuje, da je hrvaška in da v rabi spodkopava bolj domačo obliko treba. Splošno navodilo pravi: obliko treba moramo uporabiti, če lahko stoji namesto oblike potrebno.« (Weiss 2014). 8 Treba = naklonski izraz, izraža nujnost dejanja; potreben = pridevnik: če lahko potrebno spremenimo v treba, je pravilno slednje (Kalin Golob 2001: 85). 355