Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 Vendar pa se v vsakdanjem jeziku pogosto uporablja obe različici. […] Slovenistična stroka, ki se ukvarja z razvojem, raziskovanjem in ohranjanjem slovenskega jezika, pogosto zagovarja uporabo domačih izrazov, kjer je to mogoče. V tem kontekstu je beseda »kakovosten« bolj priporočljiva kot »kvaliteten«. […] Pišoči na splošno, vključno z novinarji, pisatelji in drugimi uporabniki jezika, so pri uporabi besed »kvaliteten« in »kakovosten« bolj pragmatični. Pogosto se odločajo za tisto besedo, ki jim zveni bolj naravno ali ustrezno v določenem kontekstu. V vsakdanji rabi je beseda »kvaliteten« precej pogosta, kar kaže na to, da tujke niso nujno dojemane kot negativne ali nezaželene. Kot navaja že Popič (2012: 194), lahko priročni lektorski seznami ob odsotnosti celovite pomenske informacije vodijo k »mehaničnemu popravljanju določenih jezikovnih vzorcev, iz katerega nastanejo malodane klišejske lektorske paradigme tipa kvaliteta → kakovost«. V večini primerov naj bi šlo preprosto za »sezname nepreferenčnih leksemov, poravnane s seznami preferenčnih« (prav tam). S tem se vzpostavlja t. i. mikroparanorma, ki deluje v smeri od predpisa k rabi in ki vzpostavlja občutno razhajanje med jezikovno in lektorsko normo (Stabej 2000: 11). Na tem mestu nas zanimajo predvsem jezikoslovni (korpusni) podatki in primerjava pomensko-skladenjskih vzorcev prevzetih besed v odnosu do »domače« sopomenke v paru. Gre za kategorijo, ki jo A. Vidovič Muha (2013: 163) opredeljuje takole: »[...] saj imamo pogosto na voljo dva leksema na enaki stilni in funkcijski ravni, denimo na področju medjezikovne sinonimije (domači leksem : prevzeti leksem).« O normativnem izhodišču v razmerju do dejanske, v virih izpričane jezikovne rabe sklepamo ob preverjanju obstoječih normativnih slovarskih opisov in lektorske prakse. Podatke o pogostnosti in rabi oz. diskurzivni distribuciji nekaterih besed, ki so nesporno vpete v slovenski leksikalni sistem, v nadaljevanju črpamo iz besedilnih 2 korpusov Giga昀椀da 2.0 in Lektor. Terminološko izrazje pogosto prestopa jezikovne meje, čeprav se pomeni lahko odmaknejo od izvornega pomena, pri čemer je danes še posebej izrazit vpliv angleščine (Celinšek idr. 2024: 90). Hkrati s prevzemanjem v jeziku tako pogosto soobstajata tujka in domači (strokovni) izraz, toda vpetost v medjezikovni kontekst je bila vedno del razvoja jezikov tudi v splošni rabi, pri čemer sistematično razlikovanje med strokovno in splošno rabo besedja danes ni več produktivno (Celinšek idr. 2024: 92). Bolj kot ločevanje splošne rabe od strokovne in poljudnoznanstvene je za preučevanje rabe prevzetih besed in sopomenk, kot sta kvaliteta : kakovost, relevanten način, na katerega je mogoče tudi na videz nevtralne besede razumeti skozi prizmo vrednotenja. Pri »vrednotenju« v najširšem pomenu besede gre za nekaj, kar celostno zajema govorčev odnos oz. emotivno držo do povedanega. V razdelku 2, ki sledi, najprej opišemo stanje v predlogu novega slovenskega pravopisa, v razdelku 3 predstavimo izbor v lektoriranih besedilih najpogosteje popravljenih prevzetih besed, ki jih shematsko združimo v tri skupine; tri izbrane pare, po enega iz vsake skupine, oz. 2 V kategoriji S-Tujka korpus vsebuje Lektor popravke, kot so ekonomski → gospodarski in original → izvirnik itn. 350