Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 Frenzel in Stephens (2017: 23–25), ki se ukvarjata s čustvi, motivacijo in samoregulativnim učenjem, opisujeta pojav razpoloženja oz. občutenja kot povezan konstrukt čustev in odločilni dejavnik pri samooceni, ali je nekaj težko ali lahko oz. kaj je težje in kaj je lažje. Zanimivo, tematsko primerljivo študijo je izvedla J. Vogel (2020: 233–243), ki med drugim odgovarja na vprašanja razmerja med okoliščinami učenja knjižnega jezika in oceno pri slovenščini ter o razlogih za učenje knjižnega jezika glede na prevladujočo neknjižno različico jezika. Ugotavlja, da je prevladujoči zunajšolski govor pomemben dejavnik pri oceni iz slovenščine, pri čemer so delna izjema govorci narečja. Razlog za to vidi v tem, da so narečja poleg knjižnega jezika najbolj prisotna v šoli in tudi jezikoslovju (Vogel 2020: 242). Vladimir je težavnostno lestvico, začenši z najlažjim jezikom, uredil tako: »Prvo dialekt slovenščino, potem nemško, potem pismeno slovenščino, potem italijanščino 24 in angleščino.« (53_21) Amirjev najlažji bi bil bosansko. Potem bi prišli vsi dialekti. In potem nemško, slovensko. (45_21) Tudi pri samoocenjevanju kompetenc v jezikih, ki jih učenci uporabljajo, je narečje skoraj vedno v položaju lažjega jezika, ker ga 25 bolje obvladajo: »Also, dialekt enico in ta druje dvojko« pravi Vera in poudarja, da tej besede še sol ne vem, kak je v pravi slovenščini (38_23). Vladimir se v slovenščini oceni pismeno trojko, ker je bolj v dialektu govoril, in zaključi ocenjevanje slovenskega dialekta z enico (53_21). Tudi Rebeka doma govori bolj tak dialekt, zanjo je knjižna slovenščina malo težja, ja (44_21). Podobno je pri Martinu, saj zna dobro govoriti, ampak še bolj znam v narečju, ker doma tud v narečju govorim (27_21). Slovenščina je tudi bolj lahko za mene, ker tak govorim […] ne tak, kak zdaj govorim, svoj jezik intervjuja komentira Borut in poudarja, da kakor doma govorimo je bolj lahko […] narečje. In pač tak gramatika ni tak težka. (9_21) Učenci, ki primerjajo narečne in knjižne kompetence v nemščini, kažejo iste vzorce: »Hochdeutsch eher Zweier und 26 Kärntnerisch Einser.« (56_21) 3.1.3 Izkušnja povezanosti narečja in knjižnega jezika Karničar (1994: 223) priporoča, da bi bilo treba narečja kot polnofunkcionalne osnove krepiti tudi na šolah: »Učiteljeva stvar je, da šolarju omogoči prehod v višje nadstropje iste zgradbe. […] Smotrno je, če jim pojasni in razloži narečne pojave in jih primerja z ustreznim standardnim inventarjem.« Predlagano učno metodo oz. nakazovanje mostu med narečjem in knjižno normo opisujejo tudi učenci. Margareti se zdi slovenščina enostavna, ker je že dialekt tud mav drugače, pač je lažje, no (22_23). Če se Mirku v knjižnem jeziku zatika, pa profesorica reče: »‘No, drhač pa po narečju reč’, potem pa po narečju rečem njej. […] Ja, in če nekaj na listu nisem razumel, je pa potem po narečju rekla.« (5_21) V naslednjem primeru odstop od knjižnega jezika ni nezaželen, saj sem bila ena od najboljših, ki smo govorili slovensko, ker tudi moja mama zelo dobro govori slovensko. Tudi če malo v narečju, v italijansko-slovenskem, 24 Mišljen je jezik. 25 Avstrijsko šolstvo za ocenjevanje uporablja petstopenjsko lestvico: prav dobro (1), dobro (2), povoljno (3), zadostno (4) in nezadostno (5). 26 Knjižno nemško bolj dvojko, koroško enico. 35