Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 intervjujev in s tem pridobljenimi ugotovitvami smo z deduktivnim postopkom opredelili tudi nekaj hipotez, katerih potrditev sledi v sklepu. 3.1 Šola kot prostor jezikovne izkušnje 3.1.1 Izkušnja začudenja in zmedenosti glede uporabe različnih socialnih zvrsti Retrospektivni pogled na vzgojno in izobraževalno delo institucij v predšolskem obdobju se pri učencih osredotoča predvsem na stvarne podatke o kraju, ki je večinoma domača občina, in o jezikovni ponudbi (eno-, dvo- ali večjezična). Le izjemoma poročajo o jezikovnih izkušnjah. Nekateri se še zavedajo, da je bil poleg 14 da so bile tam slovenščine in nemščine prisoten tudi slovenski dialekt (31_21), vzgojiteljice, ki so znale slovensko […] ene niso znale knjižno, ampak vsaj da so 15 znale (12_23), ali pa so se v vrtcu pogovarjali zgolj selsko (6_21). Vstop v šolo Busch (2021: 57) označuje kot ključno izkušnjo, ki sproži začudenje in zmedenost v odnosu do lastnega jezikovnega repertoarja. To je lahko izkušnja, ko se v razredu prvič soočijo z normativnostjo standardnega jezika: »Ko sem prišla v ljudsko šolo in sem slišala, da vsi govorijo drugačno slovenščino, me je bilo strah, da jaz ne govorim sploh slovensko. Ampak ko mi je mama razložila, da mi govorimo tako po domače, mi pa je odleglo.« (50_21). Za druge je lahko izziv srečanje z vrstniško skupino, ki sicer uporablja govor, ki je blizu standardnemu, a ga opredeljuje lokalna obarvanost: 16 »Jaz sem znal samo Hochdeutsch, jaz nisem razumel dialekta, ker seveda v televiziji 17 je tudi vse Hochdeutsch.« (55_21) Presenečenje izraža tudi Hema, ki poroča, da so vedno pisno slovensko govorili in potem pa je kar naenkrat učitelj prišel, tako po treh letih, in kar naenkrat je v dialektu govoril (65_21). Začudenje in zmedenost zaradi odstopanja od norme se lahko kaže kot občutek, da so učenci na napačnem mestu z napačnim jezikom, saj se mi je nekako na začetku zdelo zelo čudno, ker sem jaz mislila, da je to, kar se mi pogovarjamo doma, da je to pravilna slovenščina (50_21). 3.1.2 Izkušnja vrednotenja narečja in knjižnega jezika S pravilno slovenščino Sara označuje slovenski knjižni jezik v razmerju do domačega narečja. Tudi M. Bitenc (2020: 227–228) glede jezikovne rabe v šolskem prostoru navaja primere informantov, ki uporabljajo pojem pravilnosti v odnosu do drugih jezikovnih zvrsti. Pojav vrednotenja jezikovnega sistema kot pravilnega in nepravilnega ali obstoj lepega govora je v razmerju knjižni jezik in narečje pogost. Najpozneje ob vstopu v šolo učenci zaznajo kategorizacijo in jo uporabijo tudi pri opisu govora staršev in sorodnikov. Teodora pojasni, da se z mamo pogovarja v narečju, 14 Prvi podatek v oklepaju označuje oštevilčenje intervjuja, drugi leto intervjuja. Citati iz transkribiranih intervjujev so navedeni v ležečem tisku. Navedki, ki sledijo za dvopičjem, so navedeni med narekovaji, ostali, brez narekovajev, so vključeni v strukturo povedi. 15 Selsko narečje prištevamo k rožanski narečni skupini, katere ozemlje je poleg drugih narečij opisal Logar (1973: 34). 16 knjižno nemščino (vsi prevodi avtorjev nemških citatov so dobesedni, vendar brez pogovornih ali narečnih prvin). 17 Imena intervjuvancev so anonimizirana in navedena z nadomestnimi imeni. 33