Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 10 območje vpisa v šolo ter upoštevanje jezika okolja – slovenščine in nemščine – prispevajo k zelo individualnim jezikovnim biogra昀椀jam, saj je sovpadanje jezika okolja in prvega ali drugega družinskega jezika sicer možno, ni pa nujno (Buchwald idr. 2023: 10–11). 3 Študija jezikovne izkušnje učencev glede slovenskega oz. nemškega knjižnega jezika in narečja Namen proučevanja jezikovne izkušnje glede uporabe knjižnega in neknjižnega jezika v pričujočem prispevku je v institucionalni in sociološki okvir zajeti zvrstne pojavne oblike in s primeri iz vodenih jezikovno-biografskih intervjujev osvetliti prehajanja med knjižno obliko jezika in narečjem ter dojemanje situacij ob predpisani uporabi jezika. Jezikovno izkušnjo B. Busch (2021: 20) opisuje kot pojav, kako ljudje sami sebe in druge dojemajo kot sogovornike, pri čemer jezikovna izkušnja ni nevtralna, temveč je povezana s čustvenimi izkušnjami in doživljanjem jezika. Tudi otroci svojih komunikacijskih partnerjev in raznolikega jezikovnega okolja ne doživljajo le kot kognitivni input, temveč predvsem kot čustveni odnos in v oblastno 11 moč usmerjeno razmerje (Busch 2021: 51). Da sociolingvističnega dejavnika tudi pri raziskovanju narečij ni mogoče odmisliti, poudarja M. Zemljak Jontes (2013: 255), ki ugotavlja, da je treba poleg jezikovnih zakonitosti osvetliti odnos govorcev do narečja, odnos med samimi narečji in teh do knjižnega jezika. Predstavitev rezultatov jezikovne izkušnje učencev je v prvem koraku pripravljena z induktivno analizo intervjujev tako, da smo določili transkribirane dele, ki tematizirajo narečje. Za izbor smo uporabili metodo iskanja po ključnih besedah oz. besedotvornih podstavah dialekt-, nareč-, dom-, pri nas, Zil-, Podjun- in Rož-12 z nemškimi ustreznicami. Izjave učencev, ki obravnavajo rabo narečja v različnih kontekstih, povzemamo iz odgovorov na vprašanja odprtega tipa, saj za pojave idiolektov v vodniku za intervju ni bilo ključnih vprašanj in zato ne sledijo impulzu 13 spraševalca, temveč razvoju vsebine pogovora. Iz korpusa 112 intervjujev smo izbrali 62 intervjujev, v katerih se v najrazličnejših govornih položajih in razmerjih, oblikah in obsegih pojavlja narečje. Z računalniško podprto analizo smo oblikovali kategorije, ki omogočajo kategorizacijo izjav učencev glede na prostor in medosebne jezikovne interakcije. Poleg družinskih, vrstniških in okoliških jezikovnih izkušenj je velik del izjav iz šolskega konteksta, ki ga predstavljamo v pričujočem članku. Na podlagi obstoječe teorije in dosedanjega proučevanja korpusa jezikovno-biografskih 10 Večina učencev prihaja z dvojezičnega ozemlja avstrijske Koroške, a šolo obiskujejo tudi slovenski in italijanski državljani z alpsko-jadranskega prostora. 11 Oblastna moč razmerja je lahko npr. povezana z diferenciacijo repertoarja, ki sovpada s hierarhijo jezikov, pri čemer je eden jezik izobraževanja, drugi pa ne. To se doživlja še posebej negativno, kadar se nekatere družbene zvrsti v šoli pojmuje kot slabše (Busch 2021: 57). 12 Zadnje tri se nanašajo na krajevne govore treh avstrijskokoroških dolin Rož, Podjuno in Ziljo. 13 Izziv hkratne odprtosti in strukturiranosti je v vodniku uresničen na ravni vrste in načina ključnih vprašanj ali spodbud, tj. njihov slog in konkretna formulacija, ter na ravni konkretne uporabe razvitih smernic v situaciji razgovora. Obe ravni ter ne nazadnje tudi osnovni komunikacijski odnos spraševalca odločajo o kakovosti pridobljenih podatkov z vodenimi intervjuji. 32