Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 Poleg različnega opredeljevanja istega termina (večpomenskost) je opaziti tudi rabo različnih terminov za isti pojem. Največkrat prihaja do tega bodisi zaradi izhajanja iz različnih jezikoslovnih teorij ali pa prepričanja, da drugi jezikoslovci dani pojem de昀椀nirajo drugače, največkrat pomanjkljivo ali celo napačno. Primer za to so termini predikacija, prisojanje in ujemanje. Različno pojmovanje se je preneslo tudi v šolsko rabo. Če Toporišič v Enciklopediji slovenskega jezika (1992: 205, 228, 338) predikacijo razume kot sinonim za prisojanje, le-to pa razlaga sinonimno z ujemanjem med osebkom in povedkom, B. Pogorelec v Povzetku slovenske skladnje (1981/82: 6) predikacijo opredeljuje povsem drugače: Kategorija predikacije nima sintagmatskega značaja, zanjo nista potrebna kot pri sintagmi dva stavčna člena. Predikacija je osnova povedi. Predikacija je naklonsko in časovno določen izraz odnosa med sporočeno lastnostjo […] in nosilcem (povzro- čiteljem) lastnosti, dejanja, stanja. Po B. Pogorelec (1981/82: 1−10) podredno skladenjsko razmerje med osebkom in povedkom tako ni izraženo s predikacijo, pač pa z ujemanjem, ki ni enačeno s pri- sojanjem. Za konec kratkega pregleda izbrane skladenjske terminologije lahko navedemo Toporišičeve misli (1982: 143), ki veljajo še danes, čeprav le delno: Kadar koli gledam to, kar imamo napisanega o skladnji, znova in znova ugotavljam luknje in luknjice v mreži, s katero hočemo slovničarji zajeti vso polnost slovenskih medbesednih razmerij. Da to slabo vpliva na naše poučevanje skladnje, je več kot očitno. Luknje namreč še vedno obstajajo, tudi po 40 letih od navedenega citata, vendar ne zaradi preobširnega področja skladnje, pač pa predvsem zaradi nezadostnega zavedanja, da ni le enega pravilnega opisa skladenjskih zakonitosti, da je »kršenje« enopomenskosti in ločljivosti na ravni terminološke rabe nekaj lastnega raziskovalnemu področju, kot je jezikoslovje oz. skladnja. Vprašanje je tudi, v kolikšni meri so medbesedna (slovnična) razmerja opredeljiva, ne da bi v opis – hote ali nehote – vključevali subjektivno pogojena merila. 4 Sklep Terminološka kriterija ločljivosti in ustaljenosti, ki narekujeta enopomenskost in uporabniki naj bi upo- usklajenost/poenotenost na ravni »izbora« oz. rabe termina ( rab ljali isti termin), sta na področju humanistike in jezikoslovja velikokrat kršena, namerno ali nenamerno neupoštevana, kar je po vsej verjetnosti pričakovano glede na kompleksnost raziskovalnih zakonitosti omenjenega področja in vezanost na kognitivno (mentalno) danost raziskovalca in njegovo subjektivnost dojemanja »realnosti«. Raznoliko dojemanje npr. medbesednih razmerij lahko sicer privede tudi do napačnih, neutemeljenih opisov, vendar v večini niso usodni, kot so zagotovo – kot je bilo že uvodoma omenjeno – v nekaterih drugih strokah (npr. medicina, farmacija, letalski transport). 315