Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 da si jezikoslovci v razumevanju termina členek niso enotni, bomo pregled različnih de昀椀nicij omenjene besedne vrste izpustili. Kot zadnji primer nejasnosti pri razumevanju določene besedne vrste bomo navedli še primer veznika oz. vezniške besede, na ravni katere je kar nekaj neskladnosti tudi 5 v sami šolski rabi. Izhodiščno bomo navedli opredelitev veznika in vezniške besede v Enciklopediji slovenskega jezika J. Toporišiča (1992: 351–352): Veznik -a m Besedna vrsta za izražanje prirednih razmerij […] ali za izražanje podrednih razmerij […]. Vezniška beseda -e ž Beseda (besedna zveza), ki lahko povezuje […]. To je predvsem veznik (in, da, če), členek (ali, ne), vprašalni zaimek (kdo, kateri, kje), oziralni zaimek (kdor, kar, kjer). V Slovenski slovnici je navedena nekoliko drugačna opredelitev veznika oz. vezniške besede (Toporišič 2000: 426): Vezniška beseda je slovnična, tj. skladenjska besedna vrsta, kaže na razmerje med dvema deloma sporočila, ne vpliva pa na pregibanje (kar je značilnost predloga). Vezniške besede so: vezniki, oziralni in vprašalni zaimki (samostalniški, pridevniški, 6 prislovni – imenujemo jih sovezniki) ter nekateri členki (npr. vprašalni ali). S stališča terminologije je v navedenih citatih razmerje med veznikom in vezniško besedo nejasno, saj je enkrat kot besedna vrsta določen veznik, drugič pa vezniška beseda, katere del je veznik. Prav tako opredelitev v Slovenski slovnici nakazuje, da sta npr. členek in prislov, ki sta samostojni besedni vrsti, hkrati tudi del besedne vrste vezniške besede. Vzrok nejasne opredelitve obravnavanih besednih vrst po vsej verjetnosti izvira tudi iz površinskega opisa funkcijskih razlik med samimi besednimi vrstami. Prislovi in (priredni) vezniki so namreč funkcijsko prekrivni na ravni primarnih in sekundarnih funkcij (Pogorelec 2021: 27): Primarna funkcija prislovov je določanje glagolov (in potem drugih besednih vrst), sekundarna vezanje stavkov in izrazov, pri veznikih je obratno: primarna funkcija je vezanje, sekundarna pa dodajanje pomena glagolu in s tem navezovanje v tekstu (navezovalna funkcija). Sintaktično obe funkciji nista enakovredni […]. Nejasnosti v opredeljevanju posameznih besednih vrst je v slovenskem jezikoslovju najti še več, zanimivo pa je, da ima tudi sam termin besedna vrsta različne pomenske de昀椀nicije oz. nejasne uvrstitvene kriterije. Slovensko jezikoslovje pozna namreč tradicionalno deset besednih vrst, ki jih največkrat srečujemo tudi v osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih za sloven- ščino. Desetdelna razčlenitev je v neskladju s Toporišičevo delitvijo. Grošelj npr. 5 Slovnica na kvadrat (Ahačič 2017: 37–70), namenjena pouku slovenščine v srednji šoli, navaja pet pregibnih besednih vrst (samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik in glagol) in pet nepregibnih besednih vrst (prislov, predlog, veznik, členek in medmet). Enako delitev ima tudi Matura. Priprava na jezikovni del splošne mature iz slovenščine (Slemenjak, Pergar 2024: 40–56). 6 Termina soveznik v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992) ni. Tudi v Slovenski slovnici (Toporišič 2000) ni natančneje pojasnjen. 312