Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 (znanosti) morda nekaj običajnega, pa je po vsej verjetnosti manj ustrezno na drugih ravneh (npr. izobraževanje, diseminacija znanja). V prispevku bodo obravnavani nekateri slovnični termini s področja oblikoslovja (oz. besednih vrst) in skladnje. Na neenotnost znotraj najrazličnejših jezikoslovnih terminov je opozorila že S. Štumberger v prispevku Besedotvorna terminologija v slovenističnem jezikoslovju (2024: 187): Posledica ohranjanja terminologije ob spremenjeni metodologiji so napake in neenot- nosti pri navajanju zgledov, to pa otežuje razumevanje tematike. V besedotvornih obravnavah pogosto opazimo tudi neenotnost in nenatančno termino- loško rabo. Neenotnosti so povezane z različnimi pristopi, avtorsko rabo, najdemo jih pa tudi v istem delu. Za prihodnje raziskovanje moramo besedotvorno področje terminološko uskladiti in poenostaviti ter izbirati tiste pristope, ki omogočajo dobre raziskovalne rezultate. Pravkar napisano je značilno tudi za področje razumevanja besednih vrst (opre- delitev besednih vrst) in različnih skladenjskih pojmov. Najpogosteje je kot vzrok za navedeno stanje kriva avtorska raba, ki sicer izhaja iz splošno sprejetih jezikoslovnih načel, vendar pa so le-ta nadgrajena z lastnim (avtorskim) razumevanjem (Žagar Karer 2018: 237): V praksi pogosto ni lahko priti do terminološkega dogovora med strokovnjaki, saj je treba najti kompromis med različnimi mnenji in pogledi na posamezne pojme, hkrati pa mora biti izbrani termin ustrezen tudi z jezikovnega vidika. Na tem mestu se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri je opozarjanje na različno razumevanje pojma, ki naj bi ga označeval termin znotraj določenega jezikoslovnega področja, nujno in na katerih ravneh (npr. šolstvo) lahko povzroča nezaželen »šum v komunikaciji«. Terminologija nekaterih področij je bolj standardizirana od drugih. Kot primer nave- dimo področje letalskega prometa, kjer mora biti komunikacija (recimo med pilotom in kontrolorjem letenja) povsem nedvoumna, sicer se lahko zgodi nesreča z usodnimi posledicami. (Žagar Karer 2018: 236) Če izhajamo iz analiz besedotvorne terminologije S. Štumberger (2024), lahko zaključimo, da si je strokovnjaki, kljub temu da stroga, omejena standardizacija oz. ustaljenost v katerikoli stroki ni povsem smiselna in tudi ne v polnosti izvedljiva, želijo. 2 Povedkovnik oz. členek Besedna zveza v naslovu je podana v Enciklopediji slovenskega jezika, in sicer pri geslu oblikoslovje (Toporišič 1992: 152): Jezikoslovna veja, ki proučuje en del t. i. slovnične ravnine jezika […]. Oblika tu pomeni besedno vrsto: prim. žal povedkovnik oz. členek, žalujem glagol, žalost samostalnik, žalen pridevnik […]. 310