Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 slovar (2011), zapis polimeraza DNK najdemo v Veterinarskem terminološkem slovarju (2013), v korpusu znanstvenih besedil OSS pa je najpogostejši zapis DNK 2 polimeraza. Takšne variacije so v terminologiji nezaželene, saj lahko potencialno otežujejo strokovno komunikacijo. 2 Opredelitev izkratičnih poimenovalnih enot SP 2001 (§ 496) daljše poimenovalne enote, ki vsebujejo kratice, obravnava kot podredne zloženke in zanje določa zapis s kratičnim delom na začetku ter vezajem pred neokrajšanim delom, npr. TV-program, ali pa v obrnjenem zaporedju brez vezaja, npr. program TV. Predlog prenovljenih pravopisnih pravil (Pravopis 8.0, Krajšave {19}) pa tovrstne poimenovalne enote obravnava kot besedne zveze in kratice v njih 3 kot nesklonljive samostojne enote, zaradi česar je v teh primerih predviden zapis brez vezaja, npr. EKG laboratorij. Lengar Verovnik (2018: 51) novo pravopisno odločitev pojasnjuje z dejstvom, da število tovrstnih poimenovalnih enot s kratično prvo sestavino narašča, jezikovni uporabniki pa jih dojemajo kot nesklonljive prilastke. Predlogu zapisa brez vezaja v zvezah med kratico in samostalniškim jedrom (zapis z vezajem naj ne bi obstajal niti kot dvojnica) naj bi botrovale tudi naslednje ugotovitve: a) nekatere kratice so po nastanku pridevniške, npr. UV žarki ʽultravijoličniʼ; b) v neka terih zvezah je kratica umeščena pred neko drugo pridevniško prvino, npr. CRP hitri test; c) obstajajo priredne zveze s pridevniško prvino in skupno odnosnico, npr. EU in bilateralni projekti, kjer vezaja prav tako ni pričakovati (Lengar Verovnik 2018: 51–52). 2.1 Kratica kot termin ali del termina Kratice lahko označujejo pojem v pojmovnem sistemu stroke in imajo vlogo termina – imenujemo jih kratični termini. Lahko pa iz kratice nastane nova tvorjenka ali pa je kratica del večbesednega termina in v teh primerih govorimo o izkratičnih terminih. Logar (2005: 221) ugotavlja, da je termin zaradi potrebe po natančni označitvi vsebine pogosto več kot enobesedni, dolga in nepraktična poimenovanja pa se skrajšajo v kratico. Avtorica na osnovi analize gradiva – izpisov iz izbranih znanstvenih revij – opaža, da ima večina terminoloških kratic citatno angleško podstavo, kar pomeni, da je tvorjenje kratic pomemben način poimenovanja strokovne predmetnosti v angleščini, v slovenščini pa je pomemben način poimenovanja njihovo prevzemanje (Logar 2003: 140). Ob obravnavi kratic v terminologiji tudi Fajfar in 2 Štumberger (2016: 445) navaja, da je tovrstna neenotnost zapisa posledica spremembe v Slovenskem pravopisu. V SP 1990 (§ 498) pravilo dopušča varianten zapis (skupaj ali narazen) za »zloženke, katerih sestavine se v zamenjanem besednem redu lahko uporabljajo kot besedne zveze: alfažarki/alfa žarki […]«, podobno torej velja za TV program/TV-program. SP 1994 (§ 498) pa pri tem pravilu vsebuje dodatek, ki variantno možnost omeji samo na »zloženke z imenovalniško ali katero drugo medpono«, torej na »zloženke iz točke 3« (§ 495). Tiste zloženke, ki imajo prvo sestavino črko, kratično zvezo črk ali števko, so del točke 4 (§ 496), zato po SP 1994 zanje variantnost ne velja. 3 V skladu s to opredelitvijo tudi v tem prispevku poimenovalne enote, ki so zapisane brez vezaja med kratico in neokrajšanim delom, imenujemo besedne zveze. V primerih, ko je med kratico in neokrajšanim delom vezaj, pa govorimo o zloženkah. 302