Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 ‛politična smer’ ter ‛mednarodnost’ – tudi v speci昀椀čnem jezikoslovnem pomenu: »beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih, mednarodni izraz«. Po A. Vidovič Muha večina evrocentričnih jezikoslovnih razlag veže internacionalizem predvsem na pojmovni svet antične kulture, torej na latinsko-grški izvor (npr. Horecký 1999: 80–83 v: Vidovič Muha 2004: 75), zato se poleg tega izraza uveljavlja tudi izraz globalizem. Slednji »je razumljen kot pojem, ki na ravni svojega semiotičnega prostora de昀椀nira globalni jezik, vsaj primarno izražen z različnimi variantami angleščine po svetu; globalni jezik je torej eden izmed temeljnih pojmov aktualnega časa, saj prepoznavno določa postmoderno informacijsko družbo« (Vidovič Muha 2004: 75). Od citirane de昀椀nicije je preteklo že 20 let in pogled na globalno ni več evrocentričen. i. postkolonialnih Postkolonialne teorije, ki temeljijo na raziskavah in prevajanju del t. piscev, so v evropske jezike prinesle drugačen pogled na spol, etnično pripadnost, jezikovno drugost, identiteto, politiko in ideologijo – tovrstna vprašaja, v preteklosti 2 pogosto spregledana, so si utrla pot v prevodoslovje (Bandia 2010: 264). Bandia (prav tam) postkolonialno literaturo primerja s prevajanjem, saj avtorji za opisovanje kulture uporabljajo podobne strategije kot prevajalci. Leta 2024 lahko zatrdimo, da so globalizmi preplavili tudi slovenščino, predvsem pri izrazih za hrano ali določene druge pojave urbane kulture, kar je razvidno tudi iz korpusa Giga昀椀da, kjer jih najverjetneje srečamo v kontekstu, ki omogoča njihovo razumevanje, ali pa so še dodatno razloženi – za prikaz spodaj navajamo tri primere: (1) Uspešnost kluba hostes je odvisna predvsem od tega, kako uspešna je klubska mama- san. »Mama-san je glavna in po pravilu najbolj uspešna hostesa v klubu, ženska, ki je v tem poslu po navadi že nekaj let in je hkrati tudi menadžerka kluba. […]« (2) Stalnica po vsej deželi z izjemo otoka Hokaido pa so opice, med katerimi je značilni japonski makake. Med znamenite japonske vrste sodijo še posebne vrste štorkelj, japonska vrsta srn, lisic, ki jih imenujejo kitsune, in rakunov, ki jim pravijo tanuki. (3) Film nas popelje v Kjoto, v Gion, okoliš gejš, kjer gejše imenjejo geiko, majhne deklice, ki se še učijo biti gejše pa maikos. Tu živi in dela geiko Kofumi. Izrazi mama-san, makake, kitsune, tanuki, geiko in maikos so razumljeni ali pojasnjeni v kontekstu. Da bi bolje osvetlili obseg t. i. kulturno speci昀椀čnih besed v prevedenih literarnih besedilih, se sklicujemo na prevodoslovno korpusno študijo Adriane Mezeg iz leta 3 2020. V francosko-slovenskem literarnem korpusu FraSloK avtorice Adriane Mezeg od 1 milijona besed kulturno-speci昀椀čne besede predstavljajo okrog 5 % (Mezeg 2020: 432–436). V nadaljevanju se bomo posvetili kvalitativni analizi konkretnih primerov, ki osvetljujejo razlike v pristopu do kulturnopeci昀椀čnih besed ali realij (prav tam) 2 »Prav raziskave postkolonialne literature so temeljno področje, kjer je prevodoslovje doživelo ‘kulturni preobrat’. Zaradi narave te književnosti, ki so jo v kolonialnih jezikih pisali postkolonialni avtorji, so v prevajalskih raziskavah postala pomembna številna vprašanja, ki so bila v preteklosti pogosto spregledana, in sicer spol, etničnost, sociologija, jezikovna drugačnost, identiteta in politika.« (prevedla M. S. B.) 3 Dostopen z geslom na NoSketch Engine, Spook (https://www.clarin.si/noske/spook.cgi/昀椀rst_form). 295