Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 norma oblikuje tudi v odnosu do besedilnega tipa: glede prevajanja pravnih besedil smo že ugotavljali, da se zaradi primerljivosti predvsem evropskih pravnih besedil na tem področju uveljavlja nova norma, ki v vseh evropskih jezikih predvideva zelo podobne skladenjske strukture in enako število povedi, tudi zaradi poravnave v korpusih (Schlamberger Brezar 2016, 2019), kar predstavlja vzorec, ki ga zaradi široke dostopnosti tovrstnih besedil in njihove vključitve v zbirke besedil povzemajo tudi različni prevajalniki. V nadaljevanju se bomo osredotočili na razvoj prevodne norme od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do danes, ki jo zaznamuje predvsem prehod v globalno kulturo. V centru raziskave bodo kulturnospeci昀椀čne besede in njihovo podomačevanje oz. potujevanje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do danes, s čimer bomo poskušali na eni strani prikazati vpliv procesa globalizacije na prevodno normo, na drugi strani pa izpostaviti naraščanje potujitvenih strategij v odnosu do besedila. Tako kot se spreminja norma slovenskega jezika, se spreminja tudi prevodna norma. Nekoliko se bomo dotaknili tudi uredniške politike, čeprav je zaradi skopo odmerjenega prostora to le bežen poskus. 2 Kulturnospeci昀椀čne besede med internacionalizmi in globalizmi Kulturnospeci昀椀čne besede so besede, ki se ne prevajajo. Paul Newmark (2000: 94) ločuje med univerzalnim, kulturnim in osebnim jezikom. Navaja tudi, da se univerzalije pojavljajo praktično v vseh kulturah in ne predstavljajo nobenega prevajalskega problema (npr. umreti, živeti, zvezda, plavati). Osebni jezik pa je lasten osebi ali skupnosti. Kulturne besede se pojavljajo v kulturi določene skupnosti in so njej lastne, zato jih ne prevajamo, ampak jih kot take vključimo v prevod (npr. besede monsun, džez ali karma). Kako postopamo, je odvisno od kulture, naslovnika, zgodovinskih dejstev, mode ipd. Kot kulturnospeci昀椀čne besede Newmark (prav tam) navaja besede s področij ekologije (savana, tundra, mistral); materialne kulture, kamor spadajo hrana (tagliatele, sake, Schnaps), obleka (anorak, kimono), hiše in mesta (bourg, iglu) in transport (rikša, tilbury); družbene kulture, kjer so vključeni običaji, dejavnosti, postopki, pojmi (npr. samoupravljanje, tempelj, karma), pa tudi kretnje in navade: Francozi poznajo t. i. doigt d‘honneur, ki pri Milčinskem postane 1 pozdrav z enim samim prstom. Najpogosteje se tovrstne besede pojavljajo v t. i. literarnih in humanističnih besedilih, saj jih najdemo predvsem v strokovni in znanstveni literaturi s področja zgodovine, geogra昀椀je, 昀椀lozo昀椀je, sociologije, turizma in v leposlovju ter medijih (vir: Giga昀椀da, kjer je dostopen podatek o vrsti besedila). Kulturnospeci昀椀čne besede obravnavamo tudi kot internacionalizme, ki so po U. Krevs Birk (2022: 58) »jezikovne enote posameznega jezika, ki so mednarodno prepoznavne in jih običajno razumemo kot ekvivalentne. Hkrati gre za konvergentne, formativno podobne besede v več jezikih, kot nakazujejo tudi slovarske razlage«. Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja besedo internacionalizem – poleg pomenov 1 »Razbojnik Ce昀椀zelj pa je bil zakrknjen grešnik, nič ga ni bilo sram, nego še zažvižgal je policaju in ga pozdravil, toda ga pozdravil z enim samim prstom – to ni bilo spodobno.« (Milčinski 2012: 24) 294