Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 značilno (p = 0,020632094) pogosteje odgovorili z da in včasih (94 %, N = 67) kot nejezikoslovci in nejezikoslovke (84,2 %, N = 243), a je tudi pri pedagogih in pedagoginjah brez jezikoslovne izobrazbe delež pozitivnih odgovorov zelo visok. Jezikovna podoba, kot je bilo formulirano v vprašalniku, je seveda širok, nenatančen pojem, ki jo lahko razumemo kot nadpomenko za vse v povezavi z jezikom, kar vsaj deloma potrjujejo tudi komentarji anketiranih. Komentarjev v anketi je bilo sicer pri vseh vprašanjih razmeroma veliko in so pomembni za vsebinsko interpretacijo rezultatov, ker podrobneje razkrivajo prakso in stališča, tudi glede različnih jezikovnih vidikov. V nadaljevanju povzemamo ključne ugotovitve analize, s katero smo iskali odgovore na vprašanje, kako v procesu univerzitetnega pisanja in dajanju povratnih informacij delujeta jezikovna norma in predpis. 1) Iz odgovorov lahko izluščimo izhodiščno pričakovanje vprašanih, da naj bi bili pisni izdelki jezikovno neoporečni, in hkrati njihovo izkušnjo, da v praksi pretežno to ne drži (npr. »[…] ni veliko študentov, ki bi znali pisati slovnično in slogovno ustrezna besedila«). 2) Shematično gledano je precejšnja razlika med pisnimi izdelki kot delom sprotnega študijskega procesa in med zaključnimi deli, zato smo o praksi povratnih informacij pri teh dveh množicah spraševali ločeno. Sprotni izdelki imajo formativno študijsko vlogo (npr. »študenti so do povratnih informacij upravičeni, te pa morajo imeti formativno naravo – izboljšanje znanja in spretnosti študentov oz. njihove pisne kompetentnosti«) in sklepamo lahko, da teh besedil razen pedagoga oz. pedagoginje (ali morda še koga v študijski skupnosti pri predmetu) v glavnem sploh nihče ne prebere. Vsebinsko dobro zgrajeno in urejeno besedilo torej ni cilj sam po sebi, ampak je dokaz študijskega napredka oz. dosežka. Nekateri pedagogi in pedagoginje k taki urejenosti besedila prištevajo tudi jezikovno urejenost oz. neoporečnost, vendar nikakor ne vsi (npr. »zahtevam, da študent odda pisni izdelek, ki [je] slovnično in pravopisno sprejemljiv«, »menim, da ni naloga visokošolskega učitelja, da se ukvarja s pismenostjo študentov (tega se morajo naučiti v osnovni in srednji šoli), a besedila so jezikovno vse slabša, tako da v zadnjih letih v oceno vključujem tudi kriterij jezikovne ustreznosti«). 3) Nekateri dvomijo v lastno usposobljenost za jezikovno popravljanje (npr. »kar me zmoti in kar znam popravit«, »kolikor je v mojih zmožnostih in pri najbolj očitnih napakah«, »popravljam predvsem strokovno terminologijo in očitne pravopisne napake, za popravljanje pravopisnih napak oz. za lektoriranje besedil namreč nisem usposobljena – moja izobrazba s tega področja je enaka izobrazbi, ki jo imajo študenti, tj. splošna matura iz slovenščine«, »v kolikor mi to dopuščajo moje kompetence, opozorim na (najbrž) precej osnovne slovnične nepravilnosti«). 4) Nekateri komentirajo oz. popravljajo samo tiste jezikovne napake (izbire?), ki otežujejo ali onemogočajo razumljivost besedila (npr. »večje napake, kot je na primer neustrezna skladnja, za vejice itd. pa povem, da to ne popravljam, saj morajo sami paziti, da je besedilo jezikovno ustrezno. Dam pa zato lahko tudi nižjo oceno«, »ko gre za večje pravopisne/slovnične napake, ki kazijo razumljivost besedila«). 289