Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 in kratkim ter nenaglašenim samoglasnikom i ni. Obstaja pa statistično pomembna razlika v trajanju izgovora dolgega naglašenega a in kratkega ter nenaglašenega 9 a. Pravopis 8.0 v členu {505} navaja, da je v knjižnem jeziku danes mogoč tudi nekratki izgovor kratkega naglašenega samoglasnika. Na 1. slovenskem pravorečnem posvetu so bila izpostavljena različna stališča glede temeljev kolikostnih nasprotij, ki jih navajajo nekateri jezikoslovci, npr. Rigler, Škrabec in Toporišič. Lahko gre za posledico diahronega pogleda na jezik ali slušnega vtisa in opisa glasoslovnega sistema predvsem na podlagi (takratnega) govora Ljubljane. Na samo knjižno izreko posameznika pa lahko vplivajo tudi različne narečne osnove (kakovostna in kolikostna razmerja iz organskega narečnega govora se lahko v knjižnem npr. ohranijo, prekodirajo, zanemarijo). V prihodnje bomo zato analizirali večji vzorec, npr. vse standardne govorce iz korpusa Gos 2.1, ne samo govorcev iz osrednje Slovenije. Opravili bomo tudi primerjavo z rezultati na celotnem korpusu Gos 2.1 in meritvami vsakega posameznega govorca, pri čemer bomo obravnavali še ostale samoglasnike in preverili, ali lahko dolgi izgovor naglašenega samoglasnika pri standardnih (profesionalnih in t. i. običajnih) govorcih iz korpusa Gos 2.1 zaznamo samo pri segmentu /a/. S tem bomo lahko odgovorili tudi na dilemo, ki jo izpostavljata Snoj in Ježovnik (2021: 222): »Ker so vse moderne fonetične raziskave z izjemo Jurgčevih (2005, 2006, 2011) pretežno ali v celoti opravljene na vzorcu šolanih profesionalnih govorcev [...], pri katerih je med procesom govornega šolanja prišlo do korekcije, ne preseneča, da kolikostnega ali kakovostnega razlikovanja med odrazi kratkih in dolgih naglašenih samoglasnikov ne potrjujejo.« Rezultati pa bodo hkrati podlaga za razmislek o sodobnem knjižnem izgovoru govorcev in govork slovenskega jezika, »ki so ga že preučevale različne fonetične študije [...] od konca osemdesetih let do danes, ki pa na osnovi realnih, merljivih podatkov niso potrdile kolikostne razlike, razen pri segmentu /a/, za katerega pa Jurgec (2011) v osrednjeslovenskem prostoru dokazuje, da gre za kakovostno razliko, ne kolikost, tj. za drug samoglasniški segment« (Tivadar, Horjak 2021: 26). Zato bomo po opravljenih strojnih meritvah na večjem vzorcu pregledali tudi besede, v katerih se pojavijo kratki naglašeni samoglasniki, analizirali njihovo formantno strukturo in poiskali vzroke (ne)obstoja kolikostnih nasprotij pri različnih samoglasnikih. Metoda strojnega razreza odpira dodatne možnosti za obširnejšo analizo, pri kateri bi z ročnimi popravki strojnega razreza sodelovalo več jezikoslovcev, kar bi omogočilo širšo kvantitativno evalvacijo strojnega razreza in obenem najpogostejših razhajanj med ročnimi popravljavci. V članku preizkušena metoda prispeva k večji reprezentativnosti izsledkov, saj omogoča obdelavo neprimerljivo večjih količin posnetkov, tudi z upoštevanjem korpusnih metapodatkov (npr. regija bivanja govorca, starost, izobrazba). Strojne akustične meritve trajanja glasov, osnovne frekvence, padca in rasti osnovne frekvence in formantov so osnova za obsežno analizo samoglasnikov in soglasnikov, ki je lahko močna empirična podlaga za pravopisne in pravorečne priročnike (npr. Slovenski pravopis 2001, ePravopis) in druge jezikovne vire, kot je npr. Slovenski oblikoslovni leksikon Sloleks (Čibej idr. 2022). 9 »Krativec ⟨`⟩ označuje samoglasnike (razen polglasnika), za katere je bil nekdaj v knjižnem jeziku predviden zgolj kratki, danes pa tudi nekratki izgovor [...]« (Pravopis 8.0: {505}). 272