Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 3.1.1 Analiza govora in besedil Enajst zaključnih del se ukvarja z analizo govora, najpogosteje na radiu ali tele- viziji. Avtorji in avtorice se večinoma odločajo za enega od dveh metodoloških pristopov; prvi je označevanje in izpisovanje neknjižnega besedja, pri čemer so jim v pomoč kvali昀椀katorji iz SSKJ2 in Slovenskega pravopisa, drugi pa širša analiza, v kateri označujejo odstopanja od zbornega jezika na ravneh glasoslovja, oblikoslovja, skladnje in besedja. Opazovanje jezika na ravni knjižnosti leksike je sicer najbolj oprijemljiva in merljiva metoda, a tudi ta prinaša dilemo, kako pridobljeno informacijo (največkrat je ta delež neknjižnih besed v primerjavi s knjižnimi, gl. npr. Lobnik Ambrožič 2016) interpretirati z vidika jezikovnih zvrsti. Informacija o količini posameznih neknjižnih elementov v primerjavi s knjižnimi je pravzaprav lahko smiselna samo relativno, v primerjavi z drugimi (istovrstnimi) besedili, absolutne vrednosti pa je težko – in nesmiselno – pretvoriti v informacijo o tem, v kateri jezikovni zvrsti táko besedilo ali govor je. V naboru je bilo najmanj takih zaključnih del, ki bi analizirala avtentična nestandardna pisna besedila, kar bi lahko vsaj deloma pripisali temu, da je takšna analiza z metodološkega vidika najkompleksnejša. Prav pri teh pa je bilo mogoče najti tudi kritične premisleke o tem, da teorija socialne zvrstnosti, ki je še vedno v uporabi, ni v skladu z dejansko jezikovno rabo. Tako na primer Černetič (2022: 31) zapiše: »Na tem mestu moramo posebej opozoriti, da je stroga tipološka delitev na socialne zvrsti vprašljiva, zato naj v pričujočem poglavju služi le kot shematski zgodovinski pregled njihovih posamičnih obravnav,« Urh (2010: 52) pa v sklepu ugotavlja: »Besedila sms-ov nam prav tako odpirajo vprašanja o umestnosti slovenske jezikovne členitve predvsem v okviru socialnih zvrsti.« V analizah so avtorji in avtorice teh nalog večinoma opazovali in izpisovali značilnosti pogovornega jezika v obravnavanih besedilih, ob tem pa tudi opozarjali na različne stopnje (ne)knjižnosti, pogovornosti in narečnosti, besedil pa niso vrednotili glede na knjižno normo. 3.1.2 Ugotavljanje rabe socialnih zvrsti v različnih okoliščinah V 13 zaključnih delih, večinoma nastalih pod mentorstvom M. Zemljak Jontes in S. Pulko, so študentke in študenti izvajali ankete, v katerih so učence tretjega triletja osnovne šole, v manjši meri pa tudi učitelje in dijake, spraševali po uporabi različnih socialnih zvrsti v različnih okoliščinah, kot so doma, s sokrajani, s sošolci, pri urah slovenščine … V odgovorih so ponudili terminološko prilagojena poimenovanja za zvrsti (Pulko, Zemljak Jontes 2015): krajevni narečni govor (to je tako, kot govorijo sokrajani); nadnarečna oblika govora, ki je blizu krajevnemu narečnemu govoru (to je govor, ki vsebuje večinoma narečne besede in besede, ki jih uporabljajo npr. učitelji v šoli); nadnarečna oblika govora, ki vsebuje malo narečnih besed in več takih, ki jih uporabljajo na nacionalnem radiu ali televiziji; knjižno; v govoru mladostnikov (slengu). Na tem mestu bi se lahko spraševali o smiselnosti in ustreznosti navedene terminološke prilagoditve pojmovanja socialnih zvrsti, a se bomo raje posvetili 263