Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 učenju slovenščine kot prvega in kot drugega jezika, po drugi strani pa bil ustrezna teoretična podlaga in metodološko izhodišče za raziskovanje sodobnih govornih in pisnih praks v slovenskem jeziku. 3 Zvrstnost kot raziskovalno izhodišče Pri obravnavi različnih govorjenih in zapisanih, predvsem pa nestandardnih oz. neknjižnih besedil torej naletimo na metodološko težavo, kako jih analizirati in jezikovne izbire v njih opisati (gl. Bitenc 2021; Poteko, Stabej 2023). Pri tem tisti in tiste, ki to počnejo ali skušajo početi, pogosto posežejo po teoriji jezikovne zvrstnosti, ki pa prinaša več problemov kot rešitev: kako besedilo smiselno umestiti v eno od ponujenih možnosti (zvrsti) – in ali je to sploh mogoče; če prvi korak uspe, pa tudi, kako to zvrst poimenovati. Ta zadrega se še posebej kaže pri raziskavah, ki se ukvarjajo z analizo spontanega govora, največkrat več govorcev v istem govornem položaju ali enega govorca oz. govorke v več govornih položajih, ali z analizo spletnih besedil in zasebnih sporočil. Do takšnih besedil raziskovalke in raziskovalci pogosto pristopajo tako, da po posameznih jezikovnih ravninah, tj. pri izbiri leksike, morfologiji, skladnji, zapisu ali pravorečju, navajajo posamezna odstopanja od knjižne norme (npr. Dobrovoljc 2008; Jakop 2008; Poteko 2019). Za primer vzemimo socialnozvrstno analizo govora slovenskih youtuberjev (Poteko : 2019). Za začetek navajamo transkripcijo dela analiziranega govora youtuberke G 2 no | začnemo s prvim slajmom | in sicer bom najprej | әmm | uporabila p v a lepilo | dejansko ni važno | kakšne znamke je | važno je samo | da je p v a in ne waterbejst lepilo || nato sem uporabila akrilno barvo | lahko uporabite tudi tempera barvo ali pa jedilno barvo | niti ni važno | samo toliko | da obarva || in nato bom dala eno žličko sodo | sode bikarbone | use fajn zmešala || uporabila sm še peno za britje | katero sem nanesla res u veliki količini | da bo tako bolj 昀氀a昀椀 | čeprav na koncu ni blo | ampak | ә | useeno da neki tisti teksčәr | ne || Na podlagi teorije socialnih zvrsti in pripadajočih opisov v Slovenski slovnici (Toporišič 2000) so bila odstopanja od zbornega jezika razvrščena v kategorije: knjižnopogovorno (0,38 %), neknjižno pogovorno (3,4 %), pokrajinsko pogovorno (2,46 %), narečno (3,02 %), sleng (4,73 %), druge leksikalne posebnosti (1,51 %) in druga odstopanja (2,46 %). Odstotki predstavljajo delež glede na število besed v celotnem besedilu. Poraja se dilema, kako pridobljene podatke interpretirati. Orel (2004: 417) na primer za sms-e navaja menjavanje kodov med knjižnim, pogovornim in narečnim, tudi znotraj enega samega (kratkega) sporočila, Tivadar (2004: 446) pa za govorjeni jezik na lokalnem radiu zapiše, da je zelo pogosto »prehajanje iz enega v drug sistem, skratka zvrstno mešanje,« in da »v javnem medijskem govoru pogosto prihaja do preklapljanja«. Po takem vzorcu se ponuja sklep, da govorka v analiziranem videu preklaplja med vsaj tremi zvrstmi, a se ta ne zdi zares smiseln. Pristop razvrščanja vseh elementov nekega diskurza v jezikovne zvrsti sicer lahko razkrije posamezne jezikovne izbire in ponuja vpogled v jezikovno rabo, a večinoma 261