Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 dosegljiv sleherni trenutek (»Pospravi sobo!«), a uresničen le izjemoma, morda pred pomembnimi obiski, v okviru izrednega sezonskega pospravljanja ipd. – ali ko postanejo police in predali v vlogi B neobvladljivo nepregledni in kaotični. Tudi ko se vloga A občasno vzpostavi, ni rečeno, da zares deluje – saj uporabniki in uporabnice prostora (še posebej, če sobe ne pospravijo sami) pravzaprav ne vedo, kje stvari v urejenem, razvrščenem, očiščenem stanju sploh so. Pri vzpostavljanju vloge A se paradoksalno vloga A preobraža v vlogo B, s perspektive uporabnika. Recimo, da želimo ugotoviti, kako (s čim in kaj) se otrok igra, pa zaradi tega ali onega razloga otroka ne smemo opazovati pri dejanski igri, temveč moramo sklepati po posrednih dokazih. Katero stanje polic in predalov bi bilo za to primernejše, A ali B? Retorično vprašanje. Stanje B, seveda. Ko so na isti polici pomešane barbike, lego kocke, školjke z lanskega morja, trije stari nedelujoči telefoni in še bi lahko naštevali. Sicer z nemalo forenzičnega sklepanja, a še vedno neprimerno zanesljiveje od stanja A. Razvrščenost po policah in predalih seveda hoče biti metafora za shematizirano pojmovanje socialnih (in drugih) jezikovnih zvrsti kot nečesa jasno razmejljivega. S tem samo po sebi ni nič narobe. Toda ko ta predstava postane nekaj normativnega, nekaj, kar naj bi ne le odsevalo, temveč uravnavalo dejansko jezikovno prakso, in se zdi velik družbeni problem, če je ne, potem imamo resne težave. Jasna razvrščenost ima le malo opraviti tako z dejansko jezikovno prakso pri večini spontanega neformalnega jezikovnega sporazumevanja kot tudi z načinom delovanja posameznikove in posa- mezničine jezikovne zmožnosti. Mogoče res zajemamo s police »knjižni jezik« v svoji jezikovni zmožnosti, kadar pišemo takele članke. Toda police in predali naše jezikovne zmožnosti so veliko bolj v stanju B iz zgornjih odstavkov kot pa v stanju A. 2 Socialne zvrsti slovenskega jezika Minilo je skoraj pol stoletja, odkar se je v slovenskem prostoru oblikovala teorija jezikovne zvrstnosti, predstavljena v Slovenski slovnici (Toporišič 1976), na kateri še vedno temelji tudi pojmovanje zvrstnosti v slovenskem izobraževalnem sistemu (Gruden 2021). Teorija socialnih zvrsti slovenskega jezika je bila od vsega začetka deležna mnogih kritik (gl. Bitenc 2016), ne odseva namreč resničnega stanja in dogajanja v jezikovni skupnosti, jezikovne zvrsti opredeljuje in razmejuje preveč togo (Stabej 2010), knjižni jezik pa idealizirano pojmuje kot nadrejeno zvrst, ne le glede družbenega prestiža, ampak tudi glede drugih lastnosti. Potreba po realnejšem zvrstnem opredeljevanju slovenščine je torej jasna; tej temi je bil med drugim v celoti posvečen tudi 22. simpozij Obdobja, ki je sicer prispeval marsikateri razmislek in ponudil nekaj predlogov drugačne opredelitve socialnih zvrsti, a vendar se zdi, da smo dve desetletji pozneje še vedno na isti točki. Nujnost posodobitve oz. prenove pojmovanja jezikovne zvrstnosti slovenskega jezika izhaja iz vsaj dveh potreb: raziskovalne in pedagoške. Oziroma drugače; izkušnje kažejo, da niti ne moremo pričakovati nekega enovitega splošno veljavnega modela jezikovne zvrstnosti, ki bi zadovoljil po eni strani pedagoške potrebe pri 260