Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 kombinatoriko in (re)konstrukcijo jezika se sprožajo dramatični, teatralični učinki, ki generirajo tekst kot dinamični jezikovno-govorni model, kar privede do jezikovnega obrata: od semantike besed k semantiki forme. Novo oz. drugačno (jezikovno) formo tekstov za uprizarjanje smo preverili na reprezentativnem primeru, tj. uprizoritvi Susn (1993), nenavadni igri tudi za slovensko gledališče preloma iz osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, pomembnega bavarskega dramatika Herberta Achternbuscha v režiji Eduarda Milerja in izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) z markantnimi igralskimi interpretkami Natašo Barbaro Gračner, Olgo Grad, Olgo Kacjan in Marinko Štern v naslovni vlogi. Preučevanje procesa oblikovanja igralskega (govornega) izraza je temeljilo na 1 avditivni in vizualni analizi posnete uprizoritve, pri čemer smo opazovali redukcijo teksta, (appijevsko in craigovsko) zmanjšanje funkcije jezika oz. besede, razbitje tradicionalnih jezikovno-govornih konceptov: usmerjenost v neliterarno in neverbalno perspektivo uprizoritve, razkroj na tekstovni (strukturni, vsebinski) in jezikovno- govorni ravni. S pomočjo dramaturško-lektorske knjige Mateje Dermelj, ki beleži tudi faze preobrazbe prevoda besedila v govorne in performativne izvedbe besedila, je bilo izvedeno sledenje adaptaciji tekstovnega, oblikovanju odrske jezikovno- govorne in glasovne podobe uprizoritvenega teksta, in sicer v navezavi na zapisano podobo in s fokusom na razmerju med besedilnim in glasovnim slojem govora, pa tudi na razmerju med dramskim jezikom (formo) in vsebino. Opazovali smo odnos do besede, odmike od klasičnega jezikovno-govornega modela in vzpostavljanje novih relacij jezika oz. govora z raznolikimi izraznimi možnostmi telesa. Ugotovitve smo na nekaterih mestih preverili in podkrepili z informacijami, pridobljenimi iz intervjuja z Marinko Štern, eno izmed štirih igralk, ki so upodobile lik Susn. 2 Igralski govor in glas Govor je vir speci昀椀čnega obstoja igralca, ki pa je obenem golo človeško bitje. Izvira iz telesa in nastaja v tesni spojenosti s telesom, zato »mora slediti celotnemu gestusu govoreče osebe« (Milohnić 2009: 83). Pojem gestus zaobjema celotno igralsko govorico in igralec v svojih vlogah vselej uteleša spojenost diskurzivnega in vizualnega. Besedila, posamezne besede, fraze, ritmizirano deklamiranje besedil ipd. imajo gestični potencial. Jezik je teatraličen in gestus je lahko proizveden tudi s premišljeno uporabo sintakse in leksike, z redukcijo, erozijo, razkrojem jezika, s prevajanjem diskuzivnih struktur v vizualne oblike ali gestično-mimičnih struktur v prozodične oz. »glasovno-ritmične oblike« (Milohnić 2009: 84). Znotraj govora je pomemben segment s posebno izraznostjo in sporočilno vrednostjo glas. Igralec namreč ni zgolj podajalec »suhe« besede, temveč s prozodičnimi elementi ustvarja dinamičnost, plastičnost, dramatičnost v govoru in s svojim glasom podeli besedi moč, poglobi in razširi njen pomen. S konceptom izpovedne moči besed, glasov in premikov telesa gledališče doseže živo odrsko govorico, ki spaja igralčevo govorjenje z njegovo psiho昀椀zično izraznostjo (Pori 2023: 34). 1 Video posnetek celotne premiere (dolžine 75:00 min) je dostopen v arhivu SMG. 250