Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 Posebnost ŠSSJ je hibridno gradivo: leposlovna in stvarna besedila v KŠBSJ so vir splošne leksike, didaktičnostrokovna besedila, ki so za slovarskega uporabnika (šolarja) z vidika usvajanja novega besedja prav tako ključna, pa v ŠSSJ prinašajo pedagoški rabi prilagojeno terminologijo. Pri splošnih razlagalnih slovarjih razlage za splošno (in determinologizirano) leksiko izdelajo leksikogra昀椀 na podlagi tipologije razlag leksemov posameznih pomenskih polj, izhajajoč iz analize korpusnih besedil, nato pa jih z vidika znanstvene ustreznosti pregledajo strokovnjaki z ustreznega področja (Ledinek 2015: 446). Pri terminoloških slovarjih pa gradivo za vključitev v slovar ne izhaja nujno neposredno iz korpusa, ampak ga na podlagi kriterijev terminološkosti določijo strokovnjaki, izhajajoč iz pojmovnega sistema stroke, strokovnjaki pa tudi ubesedijo de昀椀nicije 3 pojmov (Žagar Karer 2011: 17; Trojar 2023: 506). Podobno kot terminologija v terminoloških slovarjih, namenjenih strokovnjakom, tudi uslovarjeni termini iz didaktičnostrokovnih besedil temeljijo na hierarhično 4 urejenih pojmih, v nasprotju s splošno leksiko, ki ji slovar pripisuje pomenske razlage, 5 temelječe na analizi tipičnega besedilnega okolja, pa so jim pripisane pedagoško prilagojene de昀椀nicije (z znižano stopnjo abstrakcije). Odmik od terminografske metode predstavlja zlasti dejstvo, da ŠSSJ prinaša pedagoško prilagojen prikaz pojmovnega sistema posamezne stroke, kar pomeni, da je obseg predstavljenih terminov sicer manjši, vendar pa pri avtorjih slovarja obstaja zavest o celotnem pojmovnem sistemu. Obravnava obeh tipov gradiva v ŠSSJ je v smislu slovarskega prikaza poenotena – slovarski sestavki tako splošne leksike kot terminologije imajo enako mikrostrukturo. Splošna leksika in terminologija sta razloženi oz. de昀椀nirani v obliki nadrejenega pojma in razločevalnih lastnosti. Tako pomenske razlage kot de昀椀nicije so prilagojene pedagoški rabi. Metodološko pa se uslovarjanje terminološkega dela gradiva razlikuje od izdelave sestavkov splošne leksike. Obdelava gradiva iz didaktičnostrokovnih virov za ŠSSJ izhaja iz terminografske metodologije, saj zahteva večjo vlogo strokov njaka; strokovnjak za didaktiko posameznega predmetnega področja poleg strokovne ustreznosti pedagoških de昀椀nicij terminov preverja tudi didaktično ustreznost ubeseditve de昀椀nicije oz. razumljivost, ustreznost morebitnih v de昀椀niciji 6 uporabljenih terminov, hkrati pa lahko svetuje uslovarjanje dodatnih terminov z namenom dopolnjevanja prikaza pojmovnega sistema (npr. gostota – gost). Redaktorji načeloma izhajajo iz učbeniških besedil, vendar ne ugotavljajo pomena s pomočjo tipičnih zvez, ampak jim sobesedilo služi le kot pripomoček za jasnejšo ubeseditev in 3 Izhajamo iz načel tradicionalne terminološke vede, ki kot osnovno prvino terminologije razume pojem, kot osnovno terminološko dejavnost pa urejanje poimenovalnega in pojmovnega sistema stroke na podlagi terminološkega dogovora (Žagar Karer 2011: 12). 4 O prikazu pojmovnega sistema v terminološkem slovarju gl. Košmrlj-Levačič 2001. 5 O slovarski razlagi gl. Vidovič Muha 2013: 15, 60, 64. 6 Razumljivost terminov se načeloma ugotavlja iz učnega načrta in iz učbeniških besedil v korpusu, strokovnjak pa v končni fazi opozarja na morebitne neustreznosti v de昀椀nicijah (primer: namesto Opraševalec je žival, ki prenaša cvetni prah s prašnikov enega cveta na pestič drugega cveta je ustrezneje zapisati […] ki prenaša cvetni prah s cveta na cvet, saj učenci do 5. razreda še ne poznajo terminov prašnik, pestič). 243