Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 njìh tudi njìh dvéh tudi njíma tudi njíma dvéma, rod./tož. dv. ju in jih. Pri osebnih zaimkih za 1. in 2. osebo pa množinske oblike niso normativne (rod./tož. dv. náju). SL variantnost (po SP?) sicer označi v rod. dv. pri naglasni in naslonski obliki (njiju/njih, ju/jih), a za rabo množinskih oblik ni zadetkov (rod. dv. njiju 22.093, njih 0, ju 0?,13 jih 0), v tož. dv. pri naglasni obliki ni označene variantnosti: njiju 3791, ju 129.398, jih 0). V pravopisnih pravilih (100–101, § 870–873) o tem ni podatkov. V slovnici (Toporišič 2000: 306) so omenjene ob njiju v rod. dv. in mest. dv. njih (ne pa v tož. dv.?) in obe okrepljeni s števnikom. Komentar: Neenotno in neusklajeno uvajanje dvojnic v priročnika otežuje 14 razvidnost norme in povzroča normativne zadrege, zlasti pri lektoriranju. Množinske oblike namesto dvojinskih tudi pri slovenistih niso uzaveščene kot normativne, saj se dvojina nalikovno krepi celo v mest. dv., sicer z drugačno prvotno dvojinsko obliko opuščenem že v 16. stoletju (v dvema slovarjema : pri njima). 2.4 Glagol Uporabniki imajo zadrege pri razločevanju standardne in nestandardne oblike v 2. in 3. os. dv. ter 2. os. mn. sedanjika brezpriponskega glagola dati in njegovih sestavljenk: v SP imajo sestavljenke poleg -sta/-ste enakovredne dvojnice -ta/-te (do-/ iz-/ob-/pre-/pri-/pro-/za- -dasta/-data, -daste/-date), netvorjenka pa le prvotnejšo obliko dasta, daste. V SSKJ2 je pri dati in sestavljenkah v zaglavju kot posebnost navedena le 2. os. mn. (daste; prodáste in prodáte), 2. in 3. os. dv. pa ne. SP navaja pri dati celoten spregatveni vzorec, pri sestavljenkah pa vse dvojnične oblike: npr. »2. in 3. os. dv. dodásta in dodáta; 2. os. mn. dodáste in dodáte«. Študenti kot normativne/ knjižne pri sestavljenkah večinsko (77 %) navajajo le -ta/-te (prodate, dodate ipd.), 50 % pa ima za normativne oblike data/date, za neknjižne pa dasta/daste. V SL je nestandardna raba redkejša: 2. os. dv. dasta 40, data 5, 3. os. dv. dasta 541, data 34, 2. os. mn. daste 1776, date 549. Pri sestavljenkah se dvojnica na -sta/ste v 3. os. dv. redko pojavlja: dodasta 5 (-ta 411), v 2. os. mn. -ste 131 (-te 3564); prodasta 5 (-ta 281), -ste 7 (-te 502); pri izdati, pridati ni dvojnice s -s-; pri oddati le v 2. os. mn. -ste 29 (-te 1146); pri predati -sta/-ste po 1 (-ta 136, -te 270) ipd. Komentar: Pri dvojnicah je treba preveriti rabo in ujemalno tudi pri dati uvesti neprednostno dvojnico data, date). 3 Sklep Dvojnice kot neuniformno sredstvo določanja normativnosti so za uporabnike koristne, če so z njimi seznanjeni, so v normativnih priročnikih jezikovno utemeljene, usklajene in temeljijo na resničnih podatkih rabe. Neenotnost vključevanja in vrednotenja dvojnic v različnih normativnih virih povzroča zadrege pri usvajanju norme in določanju pravilne oblike. Zato je nujno sprotno poenotenje, povečanje 13 Rod. dv. ju se nahaja nesortirano pri tož. dv. 14 O tem gl. Dobrovoljc, Krek 2011; Černivec 2019. 238