Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 -je pa je v SL številnejši pri grof (SL grofje 1939, gro昀椀 381, v SP grô昀椀 tudi grôfje, SSKJ(2) grô昀椀 in grôfje, toda eSP predlaga: grofje in gro昀椀) in škof (SL škofje 3003, ško昀椀 743, SP in SSKJ2 ško昀椀 in škofje); -i prevladuje pri (starinsko) ajd (SL 135 : 14), ≠ SP, SSKJ2 ajdi in ajdje. V pravilih SP te dvojnice niso omenjene, v slovnici pa so (Toporišič 2000: 283). Komentar: Normo je treba uskladiti z rabo. 2.2 Samostalniki ženskega spola 2.2.1 Samostalniki neohranjenih sklanjatvenih vzorcev so se uvrstili v 1. žensko sklanjatev in ohranili nekaj posebnosti: iz psl. r-sklanjatve normirani obliki mater, hčer v tož. ed., ki ju pogosto zborno in pisno zamenjujeta nestandardni nalikovni obliki mati, hči/hčero po im. ed. (v SL sta redki: npr. tož. ed. hči 10 %); iz psl. ū-sklanjatve normirane oblike tož. ed., posplošene tudi v im. ed. (breskev, britev, bukev, cerkev, podkev, rakev, redkev, molitev, setev, žetev ipd.), ki so področno v govorih nalikovno prevzele nenormativne sklonske oblike 1. sklanjatve (im. ed. cerkva ipd.) – izjeme s knjižnimi dvojnicami: breskev tudi breskva, enako britev, bukev, (SP pokr., SSKJ2 nar.) lokev, lagev ‛velika steklenica’, lestev, letev. Komentar: Na nestandardnost bi bilo treba v slovarju in pravilih eksplicitno opozoriti. Priročnika bi morala biti usklajena v vseh primerih in dodan opis v pravo- 12 pisnih pravilih. Pri hči bi morda dopustili katero od nestandardnih oblik (im. ed. hčera, tož. ed. hči?). 2.2.2 Knjižne podrejene dvojnice imajo še samostalniki psl. i-sklanjatve v daj./or. dv.: v SP le pri nit: nit-ma tudi -ima, z navedbo napačnega sklona: »daj., tož. dv. tudi nítima«, pri ostalih (miš, kokoš, perut ...) pa ne, kar ni navedeno v pravilih. SL nima dvojnic, le -ma (nitma). V slovnici (Toporišič 2000: 293) je variantnost navedena že v glavnem sklanjatvenem vzorcu perut, po katerem se sklanjajo »dvo-ali večzložne osnove z lahko izgovorljivim soglasniškim sklopom« (npr. na -ost) in »nekaj enozložnih« (bol, sluz, nit, miš, smrt, čud, bit, škrl). Komentar: Ali je dvojničnost odpravljena, iz pravil ni razvidno. Da se ohranja samo v enem primeru, ni smiselno. Sprememba norme mora biti pojasnjena. 2.3 Osebni zaimki Pri osebnem zaimku za 3. osebo SP in SSKJ2 v rod./tož. dv. dovoljujeta nepred- nostno rabo množinskih oblik: SP: njíju tudi njìh, star. nj甃Ā; pri naslonski obliki le v rod. dv.: ju/jih, jima, ju, zgled (č) uvaja še obliko z dodanim števnikom dva (Njiju dveh se nisem bal); v SSKJ2 je množinska oblika možna tudi v mest. dv., v vseh treh sklonih pa je dodana še varianta s števnikom dveh/dva: rod. dv. njíju tudi njìh tudi njìh dvéh, stil. nj甃Ā, tož. dv. njíju tudi njìh tudi njìh dvá, stil. nj甃Ā, mest. dv. njíju tudi 12 V SP (94,§ 818) je navedeno le: »Samostalniki na -ev [-әṷ] se v ednini sklanjajo po vzorcu bukev: bukev bukve -i bukev bukvi -ijo.« 237