Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 (nestandardno) jezikovno spremembo v širšem slovenskem prostoru, če jo normativisti 1 glede na prevladujočo rabo sprejmejo. Tipološko jih delimo: • glede na vrednotenje oz. stopnjo normativnosti na enakovredne in neenakovredne, te pa na prednostne in neprednostne oz. nadrejene in podrejene; • glede na pogostnost rabe na prevladujoče, pogost(ejš)e in redk(ejš)e. Obe merili v slovenskih priročnikih nista soodvisni, saj pogostnost ne sovpada 2 vedno z normo. • Glede na slogovno zaznamovanost so posamezne manj navadne oblike – zlasti v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ2) – opredeljene kot stilistične dvojnice. • Glede na čas uveljavljanja so starinske, starejše, zastarevajoče ali pešajoče, aktualne ter novejše, prodirajoče, uveljavljajoče se, kar v priročnikih ni posebej označeno. • Oblikoslovne dvojnice lahko razvrščamo tudi po kategorijah (npr. pri pregibnih besednih vrstah na končniško, številsko, spolsko variantnost, glede na (ne)podaljše- vanje osnove, kombinirajo se še z oblikoglasno in naglasno variantnostjo ipd.). 1.2 Nekatere dosedanje obravnave variantnosti v slovenskem prostoru Dvojnice vključujejo različni prispevki, ki protistavljajo naravnost organskih idiomov abstraktnosti neorganskih na osnovi funkcionalnega pristopa praške šole in kasnejših raziskav, ki ugotavljajo, da večina jezikovnih sprememb prihaja iz govorjenega jezika in da stanje današnjega korpusnega jezikoslovja ne temelji na 3 reprezentativnih podatkih (Čermak 2004: 21; Dobrovoljc, Jakop 2012). Vpliv variantnega predpisa na jezikovno rabo je v posebnem prispevku s teo- retičnega in analitičnega vidika (na več tipih dvojnične rabe) raziskala Dobrovoljc (2008), ki podaja ugotovitve praške šole o pomenu novih jezikovnih prvin kot dvojnic v »razvojni dinamičnosti norme« in o predpisovanju dvojničnih jezikovnih sredstev kot podpori za razvoj knjižne norme »do relativne (prožne) ustaljenosti in enotnosti« v sodobnosti (Dobrovoljc 2008: 84–85, 87 (po Jedlička 1978); 2013: 94). Merila za vrednotenje in označevanje oblikoslovnih dvojnic v pravopisih in razlagalnih slovarjih sta predstavili Černivec in Vranjek Ošlak (2022: 119). Ugotavljata dvojno (normativno-pogostnostno) in zato dvoumno vlogo kvali昀椀katorjev in ter tudi. Slednji kvali昀椀kator ne pove, ali se dvojnica uveljavlja ali umika, zato predlagata ustreznejši 1 O normativistiki, postopkih normiranja po Danešu in njenih nalogah gl. Dobrovoljc, Jakop 2012: 15. Dobrovoljc (2013: 94) navaja po več tujih jezikoslovcih, da imajo jeziki »z mlajšo standardizacijsko prakso« večjo stopnjo nevariantnega standarda, kar le delno velja za slovenščino. O opredelitvi temeljnih pojmov, implicitnih in eksplicitnih normativnih informacijah in anketi potreb uporabnikov gl. Černivec 2024. 2 Černivec, Vranjek Ošlak 2022: 131, prim. tudi poglavje 1.2. 3 O omejeni uporabnosti korpusov za označevanje besedja v pravopisju prim. Weiss 2009: 411 idr. 234