Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 v primeru kratic zapis s stičnim vezajem, tj. OKS-ZŠZ. Hkrati pa to vprašanje ponovno odpira dileme, povezane z zapisovanjem samih dvojnih imen. Za ta SP 2001 (§ 427) kot vmesno ločilo predvideva nestični vezaj, ki pa se v rabi ni ustalil in ga uporabniki v praksi pogosto nadomeščajo z nestičnim pomišljajem kot tipično nestično »črtico«, ki jo na tem mestu samodejno zapiše tudi najpogosteje uporabljani urejevalnik besedil Word. V poglavju Velika in mala začetnica v Pravopisu 8.0 je v dvojnih zemljepisnih imenih preliminarno uporabljen pomišljaj (§ 50 in 51; npr. Hrastje – Mota), v komen- tarjih k poglavju (Dobrovoljc idr. 2021) pa je opozorjeno, da bo utemeljitev podana šele v poglavju o stavi ločil. A ob sorodnih primerih stvarnih imen se zaplete, saj bi imeli torej enak zapis tako pri dvojnih imenih tipa Olimpijski komite Slovenije - Zveza športnih zvez kot pri imenih tipa Slovenske železnice – Potniški promet, pri katerih je drugi del glede na prvega v pojasnjevalnem odnosu. Če oboje zapišemo s kraticami, je razlika očitna: OKS-ZŠZ proti SŽ – PP. V obdobju po izidu aktualnega pravopisa so se v rabi vedno pogosteje pojavljale že zgoraj omenjene samostalniške zloženke, pri katerih so lahko v obeh prvinah tako eno- kot večbesedni leksemi. Možna smer reševanja pri obeh (skladenjsko in pomensko sorodnih) skupinah bi bila raba stičnega 3 vezaja pri enobesednih podstavah (vrtnar-cvetličar, Šmarje-Sap) in nestičnega vezaja pri večbesednih podstavah (oblikovalec kovin - orodjar, Hrib - Loški Potok), a to težav v rabi ne bi odpravilo. Druga možnost pa je zapis tudi večbesednih podstav s stičnim vezajem, kar je za samostalniške zloženke že uporabljeno v Dobrovoljc idr. 2020 (318; oblikovalec kovin-orodjar, torej tudi Olimpijski komite Slovenije-Zveza športnih zvez). Vsekakor je v tem primeru vprašanje (oz. niz vprašanj) v Jezikovni svetovalnici sprožilec za nadaljnje gradivno raziskovanje in iskanje smiselnih rešitev. Drugo vprašanje pa je vezano na rabo ločil v posebnih okoliščinah, ko moramo čim krajše zapisati obdobje trajanja, pri katerem je znana le okvirna letnica začetka in/ali konca. Gradivo korpusa Giga昀椀da 2.0 kaže, da se v takih primerih pojavlja kombinacija okrajšave ok. (za okoli), letnic in pomišljaja, lahko tudi poševnice. Z ok. je označeno približno leto začetka ali konca nečesa. Največkrat gre za leto rojstva osebe, redkeje za leto smrti ali za oboje, vmesno obdobje pa zaznamuje predložni pomišljaj: Luka Knafelj (ok. 1621–1671) naj bi bil rojen v Ribnici na Dolenjskem. Ob okrajšavi ok. lahko dvom o natančni letnici, ko gre za niz začetek – konec, dodatno zaznamuje še poševnica: Šems Ed Din Muhamed (ok. 1325/6–ok. 1390) je znan po imenu Ha昀椀s. V gradivu je poševnica tudi sicer rabljena v takih primerih, torej ko je predložni pomišljaj že »zaseden«: Motiv drug na drugega položenih trilistov v vrhnjem delu okna srečamo v Parizu (Saint-Chapelle, Gornja kapela, 1241–1245/48). Poševnica se pri letnicah bolj običajno pojavlja pri dveh zaporednih letih, zlasti ko govorimo o časovnih obdobjih, ki obsegajo del enega in del drugega leta (smučarska sezona, študijsko leto, letnik revije). Pri zaznamovanju obdobij pa je poševnica – če gre za edino ločilo – redka, ne zaznamuje pa le obdobja dveh let, temveč tudi daljše časovne 3 Tak zapis je predvideval Načrt pravil za novi slovenski pravopis (1981), na str. 102 navaja primera Videm-Krško in Vič-Rudnik. 194