Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 raba), saj me je zanimalo predvsem, kaj uporabniki z opisom dileme sporočajo glede rabe ločil. Skladno s tem sem jih razdelila na: 1) vprašanja, ki kažejo na nepoznavanje ali slabo poznavanje kodi昀椀kacije; 2) vprašanja, ki kažejo na potrebo po dopolnitvi ali izboljšanju kodi昀椀kacije (glede dikcije, primerov rabe ipd.); 3) vprašanja, ki odstirajo nove, doslej še neevidentirane položaje rabe posameznih ločil; 4) vprašanja, ki nakazujejo širše oz. pogoste spremembe v rabi (ki niso dojemane kot napake), posledično pa tudi že spremembe v pravopisni normi. 2.1 Nepoznavanje kodi昀椀kacije Vprašanja te vrste so redka, kar potrjuje zgoraj zapisano ugotovitev, da so uporabniki Jezikovne svetovalnice praviloma jezikovno dobro izobraženi oz. znajo poiskati podatke v jezikovnih priročnikih. Gre predvsem za poizvedbe po konkretnih pravopisnih pravilih, v katerih se kaže slabše poznavanje kodi昀椀kacije (npr. ali je prav str.3 ali str. 3). 2.2 Težave pri interpretaciji pravil Večina vprašanj glede ločil v Jezikovni svetovalnici je še vedno povezana z inter- pretacijo pravil in s povezovanjem pravila oz. dikcije s konkretnimi primeri iz rabe, kar sta ugotavljali že Dobrovoljc in Jakop (2011: 105). Pogosto pri tem ne gre za preprosto nepoznavanje kodi昀椀kacije, temveč za to, da uporabniki ne znajo povezati enega ali več pravil s svojo konkretno besedilno zadrego. Takšno je npr. vprašanje, ali je v primeru Kupila je kar nekaj stvari (kruh, mleko, jogurt itd.). zaporedje pike, zaklepaja in še ene pike ob koncu povedi dopustno. Gre resda za niz ločil, ki v besedilih ni pogost, a ne nasprotuje nobenemu pravopisnemu pravilu. Dilema morda izhaja iz pravila, da dveh zaporednih pik (neskladenjske in skladenjske) navadno ne pišemo (SP 2001, § 260, zgled Prišli so vsi: Jakob, Marija, Mojca, Andrej itd.). 2.3 Novi položaji pri rabi ločil V to kategorijo spadajo nekatere novosti (glede na SP 2001) pri rabi ločil, ki so bile na podlagi vprašanj iz Jezikovne svetovalnice predstavljene že v monogra昀椀ji Kje pa vas jezik žuli? (Dobrovoljc idr. 2020), npr. raba nestičnega predložnega pomišljaja ob večbesednih oz. veččlenskih zvezah (prav tam: 39; npr. 25. 2. 2019 – 1. 3. 2019), raba stičnega vezaja v samostalniških zloženkah (prav tam: 28, 317–18; npr. novinar-urednik), podrobnejši popis vlog skladenjskega pomišljaja v dvo- ali veččlenskih zvezah (prav tam: 36–37), natančnejša načela (ne)zapisovanja dveh različnih končnih ločil, kadar je prvo del citirane povedi oz. naslova (prav tam: 73– 75). V nadaljevanju predstavljam še dve novejši vprašanji. Prvo vprašanje se nanaša na zapis večbesednih dvojnih imen, kadar jih zapišemo s kraticami. V predlogu pravopisnega poglavja Krajšave v Pravopisu 8.0 so evidentirane zveze kratic, ki so nastale iz podrednih besednih zvez (npr. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti > ZRC SAZU), tovrstnega primera pa v poglavju ni. Skladenjska zgradba, kakršno ima dvojno ime Olimpijski komite Slovenije - Zveza športnih zvez (nastalo iz dveh prej samostojnih entitet), narekuje 193