Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 prilagajal komunikacijskim zahtevam raznovrstnih pisnih besedil (Nunberg 1990: 6–7). Ti procesi prilagajanja in spreminjanja jezikovnih norm – tudi glede rabe ločil – v jeziku nenehno potekajo, zato je razumljivo in pričakovano, da jih nobena kodi昀椀kacija ne more odražati v celoti oz. ne more v celoti veljati za daljše časovno obdobje. Od prve izdaje aktualnih pravopisnih pravil (1990) so minila več kot tri desetletja, od zadnje (v SP 2001) več kot dve. To je bilo obdobje izjemnega porasta javno objavljenih izvirno slovenskih in prevedenih pisnih besedil najrazličnejših žanrov; z razvojem digitalnih medijev in tehnologij se je povečala dostopnost do besedilno raznovrstne produkcije. Jezikovne spremembe, inovacije in dileme, povezane s tem razvojem, je mogoče zaznati tudi z analizo enega od gradivsko dostopnejših virov uporabniških dilem, in sicer vprašanj in odgovorov v spletni Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pregled uporabniških zadreg seveda ni edina metoda, ki jo lahko uporabimo pri preverjanju pravopisne kodi昀椀kacije in ugotavljanju norme. Vendar pa jezikovne spremembe nikoli ne nastajajo v vakuumu, poleg tega sodobna spoznanja sociološke in drugih strok kažejo, da ima vključevanje 1 javnosti v znanstveno raziskovanje mnoge dobre plati. Ker gre pri uporabnikih Jezikovne svetovalnice za posameznike, ki so praviloma jezikovno dobro izobraženi in vprašanja pogosto zastavljajo zaradi poklicnih potreb (Dobrovoljc idr. 2020: 20– 21), je analiza težav, ki jih razkrivajo v dialogu s strokovnim forumom, zagotovo lahko dobro izhodišče za kasnejšo uporabo še drugih metod vključevanja javnosti 2 (npr. anketiranje, strokovni intervjuji, javna razprava) oz. gradivnega raziskovanja (npr. s pomočjo korpusnih in drugih besedilnih preverb). 2 Vprašanja glede ločil v Jezikovni svetovalnici V nadaljevanju predstavljam štiri skupine vprašanj, kot so se izoblikovale ob analizi gradiva v Jezikovni svetovalnici. Pregledala sem vprašanja z najvišjo taksonomsko oznako ločila; iz podrobnejše obravnave sem izločila vprašanja o rabi in stavi vejice, saj so bila ta – z ozirom na pravila v SP 2001 – podrobno predstavljena že v Lengar Verovnik (2018). Pri razvrščanju v skupine nisem upoštevala ločnic, kot jih za ločila uporablja SP 2001 (npr. končna proti nekončna ločila, skladenjska in neskladenjska 1 V tem smislu je tudi za pravopisje zanimiv koncept t. i. občanske znanosti (angl. citizen science), kot ga opisuje Mlinar (2021). Sodobno znanstveno delovanje postaja tako v teoriji kot praksi namreč vse bolj prepleteno z vsakdanjim življenjem slehernika in družbe, laično znanje, ki je podlaga občanski znanosti, pa ni napad na profesionalno znanost, temveč ga je treba dojemati »predvsem kot širšo osnovo, ki brez zamejenosti na institucionalizirano znanost prispeva k skupnemu cilju ustvarjati in razširjati znanje« (prav tam: 25). 2 Udeležba mnogoterih posameznikov, povezanih v družbene mreže, ter večja eksplicitnost in usmerjenost postopkov reševanja jezikovnih problemov je tudi značilnost t. i. organiziranega jezikovnega menedž- menta (Jernudd, Neustupný 1987), kamor lahko umestimo prenovo pravopisne kodi昀椀kacije. Nekvapil (2006) opozarja še, da v sodobnosti jezikovni menedžment ne poteka le na ravni nacionalnih ustanov, katerih dejavnosti so usmerjene v družbo kot celoto, temveč tudi na ravni različnih družbenih mrež (vse od šol, podjetij do medijev ipd.) in z različnim dosegom. Jezikovni menedžment mora torej poleg makro družbene ravni upoštevati tudi različne mikro družbene ravni in dinamiko dialektičnega razmerja med obojimi. 192