Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Saška Štumberger (ur.): Predpis in norma v jeziku. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 2024 zbirka Obdobja, 43 Simpozij OBDOBJA 43 ISBN 978-961-297-439-8, 978-961-297-442-8 (PDF) ISSN: 1408-211X, e-ISSN: 2784-7152 © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2024. Vse pravice pridržane. RABA LOČIL SKOZI PRIZMO UPORABNIŠKIH ZADREG V JEZIKOVNI SVETOVALNICI Tina Lengar Verovnik Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Ljubljana Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana tina.verovnik@fdv.uni-lj.si, tina.lengar-verovnik@zrc-sazu.si DOI: 10.4312/Obdobja.43.191-197 V prispevku na gradivu vprašanj iz spletne Jezikovne svetovalnice ugotavljam, s katere vrste dilemami pri rabi ločil se srečujejo njeni uporabniki. Analiza kaže, da je največ vprašanj povezanih z interpretacijo pravopisnih pravil ob konkretnih problemih, neredko pa so dileme povezane tudi z jezikovnimi spremembami. Podrobneje zato predstavljam vprašanja, v katerih uporabniki ne izkazujejo pomanjkljivega poznavanja obstoječe kodi昀椀kacije, temveč z njimi nakazujejo, da ta ni zadostna ali dovolj natančna oz. da je prišlo v normi do sprememb. pravopis, ločila, jezikovna kodi昀椀kacija, jezikovna norma, jezikovno svetovanje This article analyzes questions from the Language Consulting Service database to identify punctuation problems faced by its users. The analysis shows that most questions are related to interpreting rules in the context of speci昀椀c problems, but often the issues are also related to linguistic changes. It therefore o昀昀ers a more detailed presentation of questions in which users do not demonstrate insu昀케cient knowledge of the current codi昀椀cation, but instead indicate that it is not su昀케cient or precise enough, or that the norm has changed. normative guide, punctuation, linguistic codi昀椀cation, language norms, language consulting 1 Uvod Ločila so v pravilih Slovenskega pravopisa 2001 (SP 2001) opredeljena kot »enodelna ali dvodelna nečrkovna pisna (gra昀椀čna) znamenja«, ki zaznamujejo »1. tonski potek, premore, vrste stavkov, povedi ipd.; 2. okrajšave besed in besedila, vrstilnost števnikov, kratnost prislovov, zapisanih s številkami, ipd.« (§ 226–228). Tudi po Nunbergu (1990: 17) ločila le delno določa njihova gra昀椀čna podoba nealfa- numeričnih znamenj; z vidika njihove funkcije jih je po njegovem mnenju treba obravnavati skupaj z drugimi zaznamovalci, kot so različne pisave (pokončna, ležeča, krepka), začetnice, odstavčni umiki, presledki ipd., ki se jih lahko uporablja za različne namene (tj. so lahko tudi večfunkcijski). Avtor ločila zato opredeljuje kot kompleksen podsistem pisnega jezika, katerega pravil ni mogoče dojeti zgolj z introspekcijo. Čeprav je sprva nastal s prenosom principov naravnega jezika v njegovo zapisovanje, se je v procesih standardizacije, intelektualizacije in specializacije namreč sproti 191