Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 Kot v členu {1011} pri prevzemanju iz ruščine opozarja tudi Pravopis 8.0, se črka ё pri prečrkovanju v latinico ohranja, pri prevzemanju pa se zapisuje kot jo (po šumevcih o). Pri tem prihaja do težav, ker se v splošni rabi v ruščini ë pogosto zapisuje 2 3 brez pik – kot e –, zaradi česar pri prevzemanju prihaja do manj ustreznih različic, npr.: (5) Fedor namesto Fjodor, Potemkin namesto Potjomkin, Pletnev namesto Pletnjov, Hruščev namesto Hruščov, Pugačev namesto Pugačov. Enako velja tudi za beloruščino, npr.: (6) Магилёв (pogost zapis tudi Магилев) > Magilev namesto Magiljov. V SP 2001 ni prisotna nobena izmed različic tega kraja. V korpusu Giga昀椀da najdemo le zapis, ki se zgleduje po ruski različici zapisovanja – Mogilev. Zapisov Mogiljov ali Magiljov v korpusu ne najdemo. Podobno velja za korpus Trendi: zapis Mogilev je prisoten, Mogiljov v sledeh, beloruščini najbližji (ki odraža tudi v beloruski pisavi vidno akanje, gl. spodaj) zapis Magiljov pa ne. 3 Dvojničnost pri prevzemanju fonetičnih značilnosti 3.1 Razmerje črka : glas Za ruščino in beloruščino so značilne redukcije samoglasnikov, pri katerih ti v nenaglašenih zlogih spreminjajo svojo kakovost. Ruska in beloruska pisava ta pojav odražata drugače. Sodobna ruska pisava je bila kodi昀椀cirana v drugi polovici 18. stoletja (Moldovan idr. 2020: 15) in je morfofonološka, kar je razmeroma blizu načelom slovenske pisave. To pomeni, da v različnih položajih ne glede na izgovor poskuša ohraniti identičnost morfema. Beloruska pisava, ki je bila kodi昀椀cirana šele v prvi polovici 20. stoletja, pa izhaja iz fonetičnega principa, kar pomeni, da poskuša upoštevati izgovor morfema v različnih položajih, čeprav to lahko privede do njegove slabše razpoznavnosti. Pri ukrajinski pisavi gre za nekakšen kompromis med morfofonološkim in fonetičnim principom. Pri tem ni nepomemben dejavnik, da v knjižnem jeziku ni izrazitih redukcij samoglasnikov, značilnih za ruščino in beloruščino. 3.2 Akanje in jakanje (ruščina in beloruščina) Za ruščino in beloruščino je značilen pojav akanja oz. spremembe kakovosti samoglasnikov a in o v nenaglašenih zlogih – v prednaglasnem zlogu proti kratkemu a [ɐ], npr. rus. водa [vɐdá], воду [vódu], v drugih nenaglašenih v ruščini proti pol- glasniku [ә]. Ruska pisava akanja v zapisu ne odraža, npr. (7); slovenski zapis se zato pri prevzemanju v tem primeru približuje ruskemu zapisu (8), in ne izgovoru: (7) rus. Москвa [mɐskvá], Нoвгород [nóvgәrәt]; (8) sln. Moskva, Novgorod. 2 Prim. še SP 2001: 179. 3 O tem gl. tudi Derganc 2009. 184