Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 velika večina nemških evropeizmov – tujk – še danes, čeprav se je to pravilo začelo z novo pravopisno reformo rahljati. Pravopisni svet je namreč vanj posegel, vendar ne radikalno: od leta 2016 velja za nekatere tujke (ali tuje besedotvorne sestavine) tudi »nemški« zapis. Tipski primeri za pravopisne dvojnice so denimo Photographie in Fotogra昀椀e, Mikrophon in Mikrofon, Delphin in Del昀椀n, Spaghetti in Spagetti, Caritas in Karitas, Code in Kode, Panther in Panter, circa in zirka, potentiell in potenziell. V slovenščini so konvergentni leksemi pravopisno prilagojeni, z redkimi izjemami, kot je tu denimo členek circa oz. cirka. V pravopisnem prilagajanju se odraža tudi večsrediščnostni koncept standarda, saj so dvojnice deloma razporejene tudi po nekaterih standardnih različicah. Razlike pri zapisu tujk pa nastajajo večinoma zaradi kulturnozgodovinskega vpliva jezikovnih stikov. Italijanski vpliv je namreč zaznati pri zapisih leksemov avstrijske, pa tudi švicarske nemščine, npr. Spaghetti (vs. Spagetti), medtem kot se švicarska nemščina nagiba k zapisu tujk večinoma po izvornih francoskih besedah, npr. Début, Décolleté, Manicure, Séparée, Tournée (proti A D Debüt, Dekolletee, Maniküre, Separee, Tournee) (prim. Ammon idr. 2016). 4 Zaključek Prispevek je želel izpostaviti aktualni koncept standardne nemščine, ki se razvija v več varietet nemškega standardnega jezika in ki so opredeljene glede na družbeno vlogo nemščine v državi ali regiji, koncept pa odraža tudi Svet za nemški pravopis s predstavniki držav in regij. Ob predstavitvi nemških standardnih različic se nam odpirajo nadaljnja vprašanja glede knjižnosti in standardizacije nemščine ter terminoloških poimenovanj zanju v slovenščini. V prihodnjih obravnavah bi veljalo potegniti vzporednice med poimenovanjema standardni jezik (za nemščino) in knjižni jezik (za slovenščino) iz več razlogov: razvojno se namreč izkazuje knjižnost standardnih različic, terminološki izraz Standardsprache pa primerjalno nakazuje večpomenskost; njegova slovenska prevodna ustreznica standardni jezik, ki smo jo uporabljali v prispevku, se uporablja speci昀椀čno v povezavi z nemško kulturo in jezikom. Literatura AMMON, Ulrich, 1995: Die deutsche Sprache in Deutschland, Österreich und der Schweiz: Das Problem der nationalen Varietäten. Berlin, New York: De Gruyter. https://doi.org/10.1515/9783110872170. AMMON, Ulrich, BICKEL, Hans, EBNER Jakob idr., 2004: Variantenwörterbuch des Deutschen. Die Standardsprache in Österreich, der Schweiz und Deutschland sowie in Liechtenstein, Luxemburg, Ostbelgien und Südtirol. Berlin: Walter de Gruyter. https://doi.org/10.1515/9783110905816. AMMON, Ulrich, BICKEL, Hans, LENZ, Alexandra Nicole (ur)., 2016: Variantenwörterbuch des Deutschen. Die Standardsprache in Österreich, der Schweiz, Deutschland, Liechtenstein, Luxemburg, Ostbelgien, und Südtirol sowie Rumänien, Namibia und Menonnitensiedlungen. Berlin, Boston: Walter de Gruyter. https://doi.org/10.1515/9783110245448. DAWB 2010 = KRECH, Eva-Maria, STOCH, Eberhard, HIRSCHFELD, Ursula, ANDERS, Lutz Christian, 2010: Deutsches Aussprachewörterbuch. Berlin, New York: De Gruyter. https://doi.org/10.1515/9783110215564. 178