Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 kjer nemška manjšina šteje denimo več kot 100.000 madžarskih Nemcev, katerih nemško šolstvo se je v zadnjih desetletjih močno okrepilo. 2.3 Koncept večsrediščnosti in Svet za nemški pravopis Prva izdaja slovarja varietet leta 2004 je torej vključevala sedem različic nemškega standardnega jezika. Predstavitev sedmih središč in njihovih standardov v slovarju varietet (Ammon idr. 2004) pa časovno in strukturno sovpada s poskusom nemških jezikovnopolitičnih deležnikov (denimo nemške Konference kulturnih ministrstev), da pospešijo realizacijo in dopolnitev reformiranega nemškega pravopisa iz leta 1996. V ta namen je bil leta 2004 ustanovljen Svet za nemški pravopis (nem. Rat für deutsche Rechtschreibung). Prvič je bil za nemško govoreči prostor enoten nemški pravopis sprejet leta 1902, leta 1996 sprejeta reforma se je le počasi uveljavljala in doživljala plaz kritik (gl. Krome 2022). Kot postane razvidno iz pregleda razvoja nemškega pravopisa od sredine 19. stoletja do leta 1996, ki ga celostno opiše Štumberger (2021), je bil Svet ustanovljen po skoraj petdesetih letih vseprisotnosti Dudnovih pravopisov; od leta 1955 je bila namreč založba Duden s strani ministrske konference zadolžena za uveljavljanje pravopisnih pravil, ki so izhajala še iz Druge pravopisne konference leta 1902, v izdajah pravopisnih kodeksov pa je bila redakcija Dudna tudi instanca za mejne primere. Razvoj nemškega pravopisa je v prejšnjem stoletju zaobjemal več različnih popravkov. Kot opiše problematiko sprejemanja pravopisnih sprememb po letu 1996 Štumberger (2021), je novoustanovljeni Svet, ki ima po statutu iz leta 2005 nalogo, »da zagotavlja enotnost pravopisa v nemškem jezikovnem prostoru in da pravopis (pravila in seznam besed iz leta 1996 ter verzije iz leta 2004) v potrebnem obsegu razvija naprej« (Statut 2005), za preizkus ustreznosti in uveljavitve novega pravopisa potreboval skoraj dve desetletji. Kako je Svet povezan z večsrediščnostjo nemščine, bomo razložili v nadaljevanju. Posebej je namreč v pogledu središč standardnega nemškega jezika zanimiva članska sestava Sveta. Sestavljajo ga namreč predstavniki različnih institucij, ki se ukvarjajo z nemškim jezikom (prim. Štumberger 2021) v omenjenih deželah in regijah, ki popolnoma sovpadajo s sedmimi nacionalnimi in regionalnimi središči nemških standardov. Od 41 članov jih je več kot tretjina iz Nemčije, po devet iz Avstrije in iz Švice, predstavnika pa imajo tudi Lihtenštajn, Luksemburg, Južna Tirolska in Vzhodna Belgija; gledano strokovno pa gre za predstavnike univerz in drugih raziskovalnih institucij, akademij znanosti, šolstva, založb, medijskih hiš in novinarstva. Čeprav povezava med posameznimi središči standardov in predstavniki v Svetu ni posebej eksplicirana, je vzporednica med deželami in regijami predstavnikov ter posameznimi središči evidentna, kar se denimo odraža tudi v volitvah predsednika Sveta za nemški pravopis. O predlogu odločajo vsi predstavniki, vendar ga podajo le polna središča. Prav tako nakazuje prevlado polnih središč število članov in članic iz Nemčije, Avstrije in Švice in med temi zaradi družbenih, ekonomskih in drugih razlik prevladuje Nemčija. 174