Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 pluriarealnosti oz. pluriregionalnosti. Slednji je poudarjal osredinjenost varietet na regije oz. pokrajine, pri čemer bi bile v ospredju variante, vezane na nadnarečne zvrsti (denimo bavarska nemščina na Bavarskem). Projekt variantnosti nemške slovnice (Variantengrammatik des Standarddeutschen; gl. Dürscheid idr. 2018), v katerem so denimo raziskovali predvsem variantne slovnične strukture, je strnjeni nemški prostor delil kar na petnajst arealov oz. »velikih regij«. Čeprav je imela pluriregionalnost v aktualnem diskurzu vrsto zagovornikov, je bil koncept v zadnjem desetletju nadgrajen z izrazom večsrediščnost oz. pluricentričnost, ki pa se ne osredotoča le na nemške srednjeevropske regije, temveč celo na dve zunaj Evrope. Koncept večsrediščnosti standardov se je začel uveljavljati v 21. stoletju, najprej s prvim izidom slovarja Variantenwörterbuch der deutschen Standardsprache leta 2004, nato pa še koreniteje z njegovo prenovljeno in razširjeno izdajo leta 2016, ki obsega skupaj 12.500 iztočnic, ki so reprezentativne in standardnojezikovne razlikovalne. 2.2 Središča nemškega standardnega jezika S kategorijo večsrediščnosti so presegli večnacionalni koncept in nadgradili večregionalnega: središča so tako nekatere evropske države kot nekatere regije z nemškimi manjšinami. Že leta 2004 so jih določili sedem, z izidom leta 2016 pa so bili dodani še trije. Skupaj jih je tako predvidenih kar deset, vendar pa z različnim obsegom, kar odražajo poimenovanja: polna, polovična in četrtinska središča (nem. Vollzentren, Halbzentren, Viertelzentren). Polna središča so Nemčija, Avstrija, Švica, polovična so Lihtenštajn, Luksemburg, Južna Tirolska, Vzhodna Belgija ter četrtinska Romunija, Namibija in menonitska skupnost v Mehiki. Predpogoj za določitev središča nemškega jezika je, da gre za »nacionalno« različico (na državni ravni), ki je hkrati tudi standardna: tako je pri (sedmih) polnih in polovičnih središčih nemščina bodisi uradni jezik države (na celotnem državnem ozemlju, kot v primeru Nemčije, Avstrije, Lihtenštajna in Luksemburga ali v Švici z območnimi omejitvami) bodisi regionalni uradni jezik (v Vzhodni Belgiji in na Južnem Tirolskem). Pri polnih središčih so nacionalne različice kodi昀椀cirane v različnih jezikovnih priročnikih, kar pa ne velja nujno za polovična in četrtinska središča. Za slednja je nemščina (priznani) manjšinski, vendar neuradni jezik države; gre za regije (Romunijo, Namibijo, menonitske skupnosti), katerih standardi temeljijo na vzorčnih besedilih, npr. v časopisih, učbenikih ipd., lokalne jezikovne avtoritete pa njihovo pojavnost priznavajo kot standardno za javno rabo. Vzemimo primer standardne romunske nemščine: gre za varianto, ki v Romuniji ni uradni jezik, vendar je priznan (in zgodovinsko prisoten) manjšinski jezik, (nacionalno) predstavlja različne nemške manjšine v Romuniji; tradicionalno se pojavlja v romunskonemški periodiki, (že v preteklih stoletjih) v učbenikih za nemščino in različnih dokumentih; priznavajo jo romunskonemški 昀椀lologi in je izkazana tudi s slovarjem romunske nemščine (Lăzărescu, Scheuringer 2007). Četrtinska središča so bila v slovar standardnih nemških varietet vključena šele leta 2016, v prihodnosti pa ni izključena opredelitev novih središč nemškega jezika, saj nacionalne različice obstajajo tudi pri drugih nemških manjšinah, npr. na Madžarskem, 173