Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 1 knjižnega oz. – če uporabimo v slovenščino prevzeto besedo standard – standardnega jezika (nem. Standardsprache).2 S sodobnimi jezikoslovnimi študijami, še zlasti 21. stoletja, pa se je potrdilo védenje, da gre pri nemščini za več različic standardnega jezika, ki so pogojene tako z znotrajjezikovnimi kot s kulturnozgodovinskimi in sociolingvističnimi dejavniki. V prispevku želimo predstaviti koncept varietet sodobnega nemškega standarda, pokazati na vzporednice z nemškim pravopisom (oz. Svetom za nemški pravopis) ter izpostaviti nekaj posebnosti standardnih različic. Pravopisne in izgovorne razlike, tudi v primerjavi s slovenščino, bodo prikazane na izbranem segmentu pravopisa, to je pri 3 zapisovanju internacionalizmov, še posebej tujk. 2 Opredelitev nemškega standardnega jezika 2.1 Od plurinacionalnosti do večsrediščnosti V zadnjih petih desetletjih se je v nemškem jezikoslovju in širše vodila diskusija predvsem o temeljnem kriteriju variantnosti in identi昀椀kaciji standardnih različic oz. standardov ter njihovem številu. Predlogi za njihovo opredelitev so (bili) sociolingvistični in geografski. Kriteriji – plurinacionalnost, pluriarealnost, pluriregionalnost in pluricentričnost (večsrediščnost) – so bili podvrženi različnim kritičnim pretresom, odobravanjem in odklonom (prim. Polenz 1999). Med seboj so se močno razlikovali, a so bili povezani z osnovno arealno in sociolingvistično lastnostjo nemškega jezika: strnjeni jezikovni prostor nemščine zavzema sorazmerno obsežen del srednje Evrope, v katerem so tri velike nemško govoreče in hkrati sosedske države (Zvezna republika Nemčija, Republika Avstrija, Švicarska konfederacija), katerih državna meja ni jezikovna meja, ta pa je med evropskimi jeziki najdaljša in najbolj jezikovnostično raznolika. Uradni jezik treh omenjenih držav je že od nekdaj nemščina, in ne samo, da v njih živi tudi največje število govorcev nemščine kot maternega in drugega jezika, na njihovem ozemlju se od nekdaj nahaja največje število nemško govorečih institucij, ki se z nemščino ukvarjajo pedagoško in raziskovalno; tu je izšlo in izhaja največ relevantnih bodisi deskriptivnih bodisi preskriptivnih publikacij o nemškem jeziku (slovarji, slovnice, pravopis). Z vidika osredinjenosti nemščine na tri navedene države zato ni nenavadno, da se še danes (tudi zunaj strnjenega prostora) govori o t. i. plurinacionalnosti nemščine, saj obstaja glede na »nacionalnost« v treh varietetah: v nemški nemščini, avstrijski nemščini in švicarski nemščini. Koncept večnacionalnosti je bil močno kritiziran zaradi »nacionalnega« značaja (gl. Scheuringer 1996; Ammon 1995), tako da so v pretres kmalu prišli tudi koncepti 1 Terminov knjižni jezik in standardni jezik ni mogoče sopomensko popolnoma enačiti, saj gre razvojno gledano za dve kategoriji, čeprav je v germanističnem jezikoslovju izraz Standardsprache uporabljen tudi za pomen ‛knjižni jezik’, kot ga ima termin v slovenščini. Za razliko med knjižnim jezikom in standardom v slovenščini gl. Žele (2019). 2 Uradne različice (pisne) nemščine so obstajale že v novem veku, ko so se vzpostavile kanclijske različice, tj. variante nemščine, ki so se uporabljale na posameznem dvoru. Najvplivnejša je bila cesarska kanclija, Luter pa je pri prevodu Biblije uporabil jezik saške kanclije (gl. Greule idr. 2012). 3 Tujko pojmujemo kot prevzeto besedo, ki zlasti v pisavi in oblikoslovju ni popolnoma prilagojena slovenščini (prim. Toporišič 1992: 334, 1. pomen gesla tujka). 172